Proslava kot hvalospev Janševemu egu

 Prav pričakovane stvari so se dogajale zadnje dni, ko sem bil odstoten. Nadaljevanje makartističnega diskurza v slovenskem javnem političnem prostoru. Grdi, dikatatorski komunisti in njihovi nasledniki, ki napadajo današnje s sproščenostjo navdihnjene tvorce še vedno trajajočega osamosvojitvenega procesa.

Predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksander Zorn je danes za Delo izjavil, da Drnovšek ni bil predviden za govor na proslavi ob dnevu državnosti ampak bi le naredil pregled častne čete ter sprejel raport poveljujočega častnika. Sicer je bila ta možnost sprva Drnovšku ponujena in ko jo je odklonil, jo je odbor ponudil Janši. Drnovšek se je nato premislil, vendar pa je odbor ocenil, da bo to ostal Janša. Pika.

Izključitev predsednika države kot govornika pri tovrstni proslavi, je nekaj novega. Zato je povsem pravilno, da je Drnovšek odklonil sodelovanje. Govoriti vsej tisti samovšečni janšistični eliti, ki je gledala iz prvih vrst in Drnovška verjetno že tako ali tako prezira do onemoglosti, je res neprijetno opravilo. Verjetno sploh ni čudno, da se je sprememba govornika zgodila pod vladavino Janeza Janše, ki je proslavo letos spremenil v piknik SDS-a, v pognojenem vrtičku je sadil rožice o tem kako nam gre krasno. Krasno zaradi njega, seveda. V govoru je licemerno omenjal Pučnika skoraj v kontekstu svetnika, pa čeprav je ravno Janša tisti, ki mu je odvzel veljavo in ga dokončno spravil s političnega prizorišča zaradi lastnih interesov. Avtobusi turbo folk oboževalcev (med njimi celo nacistični skin-headi), ki so fanatično nosili majice z napisom njegovega imena, in s posebnim spektaklom na hoduljah, namenjenega pravzaprav njegovi izvoljenki Urški, pa kažejo pravo totalitarnost. Če sem bil kdaj vesel, da obstajajo svobodne volitve, sem to sedaj, saj če jih ne bi imeli, bi se kmalu ustvaril osebnostni kult diktatorja, ki hlapi po ploskanju in občudovanju množic. Kaj si ni nekaj takega, zelo podobnega privoščil Slobodan Miloševič v Gazimestanu na Kosovem?

Drnovška in Kučana se danes prikazuje kot zaviralca osamosvojitvenega procesa. Vendar se res sprašujem kaj bi bilo, če bi tisti kritični čas prepustili Janezu Janši in njegovi militaristični logiki. Bi bilo v Sloveniji manj mrtvih kot jih je bilo sicer ali pa bi kri tekla v potokih? Danes se pač govori v stilu, da je Slovenija premagala sovražnika. Notorična laž, lansirana zaradi organske potrebe naroda po nacionalističnem samoljublju. Kaj je sila, proti kateri se je Slovenija “uspešno uprla in jo premagala” povzročila v drugih republikah nekdanje SFRJ, smo lahko kaj kmalu videli.