ateistek

Vedeževanje

Prihodnost ljudi zelo zanima, sploh prihodnost njih samih. To ve tudi veliko šarlatanov, ki skušajo na vse možne načine pridi do denarja. Če bi rekel, da sem tudi sam imun na to firbčnost, bi se zlagal. Ja, res, nekoč sem šel do vedeževalke. Bilo je kakšnih 10 let nazaj. Celo v Postojno. Po Ljubljani so se razširile govorice, da neka ženska tam vse zadane. Jaz in še dva kolega smo se res odpeljali. Najmočnejši argument je bil, da ni računala z določenimi tarifami ampak je vzela toliko kolikor si dal.
Vse je bilo prav stereotipno. Mračno stanovanje, čudna ženska. No ja, še kakšna črna mačka je manjkala. Ko sem prišel na vrsto, je razdelila karte v več kupčkov, jaz pa sem si izbral enega. Izbran kupčak je razmetala po mizi in kot bi padla v trans začela hitro govoriti tako, da sem komaj dohiteval pomene izgovorjenih stavkov. V spominu so mi ostale tri stvari. Torej, zamenjal bom službo, veliko bom potoval in da bom umrl znan in spoštovan v svoji, veliki hiši. Po čem bom znan, mi ni rekla.

Službo sem čez nekaj let res zamenjal, tudi potovati sem začel kar precej. Kar se pa tiče hiše…Hja, glede na to, da imam premoženje skoraj v celoti v delnicah, ki pa vemo, da v zadnjih nekaj mesecev kar krvavijo, bi rekel, da je ta hiša še svetlobna leta daleč. Še dobro, delniške krize mi pravzaprav podaljšujejo življenje 🙂 .

Mogoče bo komu pomagal statistični podatek, o najpogosteje izžrebanih številkah Lota od leta 1991, ki ga je objavila Loterija Slovenije: številke 4 (241 x), 11 (239 x), 16 (239 x), 18 (239 x), 7 (235 x), 32 (232 x), 5 (218 x), 12 (217 x), 14 (216 x), 25 (216 x).

Pa še link od “baba Vange”, ki je baje nezmotljiva v svojih napovedih.

september 30, 2008 Posted by | Vsega po malem | 7 komentarjev

Dragi bratje in sestre!

Tudi tako se lahko začnejo raznorazni pridigarski govori na nedeljskih mašah ali drugih religijskih srečanjih. Torej, neko vzbujajanje kolektivne, celo rodbinske pripadnosti, ki jo je primitivizem Biblije iz katere se napaja krščanstvo, poln. Ampak, nekaj tukaj ni v redu. Kako lahko ljudi, ki enako verujejo oz. razmišljajo kot mi, poimenujemo kar za naše brate in sestre? Zakaj recimo poimenujemo neko nuno za mati Terezo, ko pa ima vsak od nas le eno mater, torej le eno žensko na tem svetu, ki si dejansko zasluži tako poimenovanje. Saj nuna Tereza ni edina ženska na tem svetu, ki je (pogojno!) delala dobro za ljudi, kar naj bi bila tudi prispodoba za mamo in njenega otroka. Sploh obstaja kje kakšna dobrotnica izven cerkvenih krogov, ki bi jo poimenovali kar za mater?
In zakaj se duhovniki pustijo poimenovati celo kot očetje, papež celo kot sveti oče? V resnici gre za mentalno samokastrirane ljudi, s celibatno plombo, ki skušajo preko ideologije doseči, da celo njih kdo kdaj poimenuje za očete.

Hecno je, ampak zgleda, da taki bleščeči, rodbinski nazivi pripadajo tudi cerkvenim ljudem. Cerkvena ideologija si je dejansko prilastila tako pomembna poimenovanja za svoje interese in vsilila imenovanja svojih operativcev s temi nazivi, kot da gre za naše najbližje krvno sorodstvo.

Niso vsi ljudje dobri očetje, matere, bratje ali sestre. Družine so lahko tudi vir vseh mogočih nasilnih dejanj in travmatičnih izkušenj. Nekateri je sploh nimajo in z družinskimi nazivi poimenujejo ljudi, ki so jih posvojili. Ker pa so pri večini ljudi te najtesnejše rodbinske vezi le vrednota, si je tovrstno obče razširjeno pojmovanje sposodila tudi vrla religija, češ, vsi smo mi ena velika družina sploh, če povrhu verujemo (po navodilih centra, seveda) v istega boga. Vera v enakega boga je poleg logičnega nesmisla tudi patološko precenjena saj s temi družinskimi pojmovanji postane neke vrste nova maternica, nova krvna vez. Ni čudno, da si religije izmišljujejo razne iniciacijske obrede s katerimi še bolj utrdijo in zmanipulirajo občutek vernika o pripadanju “novi družini”. Meni se to zdi nedopustno saj religija preprosto nikoli ne sme prerasti najbolj uveljevljenega pomena družine oz. očeta, matere, sestre ali brata.

Religija je nadvse vešč manipulator, ni kaj. No, toliko vešča je, kolikor so vešči tisti, ki jo ustvarjajo za odrom. Dela neke izmišljene vezi med ljudmi, ki v resnici nimajo nič več skupnega kot sicer. Sploh se ne poznajo med seboj, edino kar jih veže je skupni religijski center, isto zakulisje navodil v kaj, kdaj, kje in kako verjeti.

september 27, 2008 Posted by | Religije | 1 komentar

Moteči levi volivci

Bivši, vse bolj nevrotični premier, ki se ne želi sprijazniti z volilnim rezultatom, se je spravil v obračunavanje z volivci levih strank. Sicer se poslužuje obrobnih, ideoloških medijev, kot je recimo radio Ognjišče, pa vseeno so njegove ocene zame, kot enega izmed takih volivcev, več kot žaljive. Suverenost moje odločitve je namerno spravil pod vprašaj ali se celo norčuje iz nje, s tem, ko govori, da so name vplivali tranzicijski kapital in botri iz ozadja. S tem hoče povedati, da ne znam stati za svojimi odločitvami ampak sem zmanipulirano revše. Resnično ne vem od kje si jemlje pravico takega nesramnega žigosanja in iskanja krivcev za svoj neuspeh. Ne le, da se je v svojem mandatu spravil na drugače misleče novinarje in pravico do njihove drugačne usmeritve, kot bi si jo on želel – in s tem presegel vsa svoja pooblastila- smo tudi volivci levih strank bedaki z opranimi možgani, ki po neki čudni logiki motimo njegovo, očitno več kot pričakovano, volilno zmago. Predlagam mu, naj nas kar zamenja in vsakomur, ki je kdaj kupil Dnevnik, Delo ali Mladino, odvzame volilno pravico saj je očitno z vsemi nami nekaj narobe. Z njim pač ne. Mogoče se bo potem zgodil volilni izid, kjer bo dobil vsaj 105% glasov in bo egu končno zadoščeno.

Torej, spoštovani bivši predsednik vlade: Z vso prisebnostjo, ki jo premore moja politična odločitev izjavljam, da NIHČE od rdečih, bogatih fosilov iz mračnega, vsemogočnega ozadja ni vplival na mojo suvereno odločitev koga bom volil. Želiš tudi notarsko overjeno? Priložim še psihiatrično potrdilo?

september 26, 2008 Posted by | Slovenija | 8 komentarjev

Velekapitalist papež

Papež je na nedavnem obisku Francije, kamor je prišel kvariti eno najbolj trdnih držav glede ločenosti države in cerkve, spet ponovil izjavo, ki je pomensko enaka tistim, ki jih izreka ob božičih ali velikih nočeh, ko se obrača ljudem oz. vernikom. Seveda tudi meni, ki ga preziram iz vsega srca, ne uide njegovo populistično čvekanje, čeprav se je zaradi ponavljanja pravzaprav že popolnoma izpel. Zato tudi sam s tem postom ne bom povedal nekaj novega. Hecno je, da bom jaz verjetno prej začel razmišljati o pravem pomenu njegovih besedah kot povprečen vernik. No, kristjani tako ali tako ne smejo preveč razmišljati o institucijski manifestaciji njihove cerkve, saj bi naslednji trenutek morali to cerkev zapustiti.

“Modri mož” je obsodil nenasiten pohlep sodobnega sveta, ob tem pa poudaril, da je ljubezen do denarja vir vsega zla.

Jaz ljubim denar. Verjamem, da ga tudi vsi vi, ne glede na vero ali prepričanje. Tukaj se vsi zelo dobro razumemo. Upam si trditi, da kdor pravi da ne, laže. Cel sistem funkcioniranja človeštva, je bil vedno najprej zgrajen na premoženju in šele nato na duhovnosti. Zato tudi “rešitev človeštva” temelji na materialistični in ne duhovni predpostavki. Dobro vemo vsi, da s praznim želodcem, goli, bosi ali brez strehe nad glavo, ne mislimo preveč na (več ali manj tržno servirano) duhovnost. Le ta je sekundarnega pomena.

Govoričenje drugim, da je ljubiti denar zlo, pomeni višek svetohlinstva. Roko na srce, svetohlinstvo je pravzaprav krščanska pogruntavščina, zato niti ne čudi, da po njen posega tudi sam ideološki center. Papež nima niti najmanjših skrbi z materialnimi zadevami ampak lahko ves svoj prosti čas porabi za predajanje bogu in izmišljanje, kakšen odnos imeti z njim in potem s temi dognanji, z govorniških odrov, soliti pamet neuki množici.

Prilagam nekaj podatkov, ki sem jih dobil na mejl od enega izmed mojih zvestih bralcev:

1. KC je največji nedržavni zemljiški posestnik zahodnega sveta. V Nemčiji je cerkev z 8,5 milijardami m2 največji zemljiški posestnik. V ZDA in Italiji ima več kot 1 milijon hektarov njivskih površin, v Španiji, Portugalski in Argentini poseduje okoli 20% vseh njivskih površin.
2. KC v Nemčiji ima 400 milijard evrov vredno premoženje (celoten letni proračun Slovenije je okoli 9 milijard evrov).
3. KC je največji nepremičninski posestnik. V Rimu je že skoraj 1/3 vseh stavb v posesti cerkve. V drugih italijanskih mestih in tudi v Nemčiji je stanje podobno.
4. Zlate rezerve Vatikana so bile leta 1952 po velikosti druge na svetu, takoj za ameriškimi, in so znašale 3,5 milijarde evrov. Kakšno je stanje danes?
5. KC je danes največji verski gospodarski koncern na svetu in močno angažiran na področju nepremičnin, kemije, elektronike … ter soudeležen pri velikem številu gigantskih firm (BASF, BMW, DEAG, Bayer, Siemens, General Motors…) . Samo v Nemčiji ima okoli 100 milijard evrov kapitala in naložb, delnic in vrednostnih papirjev.
6. KC poseduje mnoge banke. Znan je primer italijanske banke Intesa, ki združuje katoliške denarne ustanove in se je združila z banko San Paolo Imi v največjo banko v Italiji in eno največjih v Evropi.
7. Premoženje nemške Karitas je po podatkih iz leta 1995 znašalo 65 milijard evrov.
8. KC ima v lasti tudi večje število tiskovnih agencij, časopisov, revij, radijskih in televizijskih postaj oz. hiš.
9. Vrhovni upravitelj in oskrbnik tega neizmerno velikega premoženja je papež. Ena oseba torej upravlja z bogastvom, o katerem lahko večina držav samo sanja.

Torej, po vsem tem, lahko zaključim, da je papeževo govorenje o denarju kot viru zla totalna sprdačina na zdravo pamet in inteligenco ljudi, ki jim namenja take besede. Pravzaprav se mi zdi izjava tako skrajno hinavska, da sploh ne najdem dovolj ostrih besed s katerimi bi primerno izrazil gnus.

Sam je več kot slab primer, kako doživljati svet, če si žrtev globalizacije oz. multinacionalk ali diktatorskih in roparskih vlad. Naj raje dokaže ljudem, da vsa ta podjetja, razmetana po celem svetu za katerimi stoji njegova cerkev, niso pohlepna žarišča današnje slike globalnega kapitalizma. Dokler pa tega ne stori, bom do zadnjega diha trdil, da je ravno on eden izmed virov te dekadence, saj več kot očitno sodeluje v kapitalističnem ustroju sveta in določa njegovo ostrino.

Tudi zanj, kot velikemu lastniku nepredstavljivo velikega kapitala, velja preprosto, evolucijsko pravilo kapitalizma. Torej, bolj kot bo kapitalizem neusmiljen, več premoženja bo imela njegova cerkev.

Velja pa še eno pravilo, ki pravi, da bolj kot si globalno bogat, bolj lahko usmerjaš tok kapitalizma. Neka podobna logika kot vplivanje na delniške tečaje; tisti, ki jih lahko več kupi naenkrat, lahko bolj vpliva na njihovo vrednost. Slednje pravilo bi mu lahko bilo zgolj v sramotno napoto, saj do sedaj ni prav nič naredil, da bi kapitalizmu, ki ga generira njegovo premoženje, nataknil bolj humane uzde. Čvekanje z govorniških odrov z milozvočno obarvanim glasom bo premalo. Raje naj povabi vse te direktorje in predsednike uprav cerkvenih podjetij v svojo razkošno rezidenco, čeprav bo verjetno prostora za vse premalo, in jim, kot samooklicani zastopnik boga, ki se celo nikoli ne zmoti, predstavi “božji načrt”, kako z lastnim primerom vplivati tudi na druge. Dokazal je že, da zna delati načrte, ko je v 60-ih letih prejšnjega stoletje že naredil enega o (ne)tretiranju duhovnikov s pedofilskim nagnjenjem. Časa za razmišljanje ima dovolj. Naj ga vsaj enkrat zapravi za dejansko pomoč človeštvu namesto izmišljanja, kako bi še bolj okrepil ali vsaj obvaroval moč svoje institucije.

september 23, 2008 Posted by | Religije | 20 komentarjev

Ta veseli dan ali Janezek Janša se ženi


Pa se je Janša le oženil. Njegova izbranka bo tokrat gospa Opozicija. Upam, da mu Urška tega ne zameri preveč. No ja, naj ga kaznuje s kakšnim “tihim tednom”, če se ji dejstvo, da je alfa vladar čez noč postal alfa osmoljenec, le preveč ne upira.

Ravno, ko sem se iz obupa pred morebitno vnovično zmago Janše spustil v “emigrirajoče” razmišljanje o cenah nepremičnin na Kanarcih in hudovanju, kako so mi padajoče delnice ravno v teh dneh oklestile premoženje, se zgodi prav to, o čemer sem že pisal in upal, da se bo zgodil. Janša je zaradi svojega egoizma in pretiranega personificiranja svojega lika z desnico, uničil ostale somišljenike, tako, da mu je zmanjkalo dovolj sorodnih strank s katerimi bi lahko sploh sestavljal koalicijo, tudi, če bi bil relativni zmagovalec. Vedel sem, da bo prej ali slej postal žrtev samega sebe, čeprav nisem pričakoval, da bo to tako kmalu. Vse stranke, ki so bile z njim v koaliciji je, razen Desusa, uničil ali spravil na minimum. Navzdol je potegnil celo SNS in preusmeril del volivcev te stranke na svoj mlin ali pa jih nekaj odpihnil k levici. Nekaj je tej stranki tudi vzela, od danes naprej, posušena Lipa.
Jelinčiču se vloga Janševega prestreznega ščita, ki jo je še najbolj izrazito sprejel v času afere Patria, očitno ni obrestovala, čeprav seveda tega ne bo nikoli priznal ampak bo iskal zunanje krivce. Plemeniti je preračunljivo zastavil svojo politiko tako, kot so kazale ankete. Celo ponosno nam je razlagal, kako bo šel v novo vlado in delal kalkulacije o ministrstvih. Da ne bi priznal svoje zmote, je danes po razglasitvi rezultatov celo pred kamerami pil šampanjec, čeprav mi niti pod razno ni jasno kaj vendar slavi. Rezultat je slabši.
Janši se ni pustila izsesati edino stranka Desus, ker imajo upokojenci, levi ali desni, enak, penzije- interes, pa še čedalje več jih je zaradi staranja prebivalstva. Mogoče jim je tudi najbolj izdatno pomagala afera Patria, saj se je očitno dokaj nadarjen humorist Erjavec, ki sploh ni tako neumen kot zgleda, najbolj uspešno uspel izločiti iz očitanih lopovščin.

Kakšno razkošje nas čaka. Janša bo v opoziciji, kjer mu bo končno spet preprečeno igračkanje z oblastjo, saj je uspel državo še močneje ideološko razdeliti do njenih najnižjih segmentov (še poštna uslužbenka me je učila, kaj moram brati za pravo resnico). Resnica kot taka sploh ni bila več vrlina ampak stvar časopisov. Njegovo izrazito vtikanje in neprofesionalno spuščanje v suverenost nekaterih časopisov in novinarjev, je postalo primerljivo z nekaterimi diktatorji iz zgodovine. Ljudje niso več mislili s svojo glavo ampak preko vsiljenih argumentov politike in politikov, med katerimi je bil Janša tudi najbolj produktiven. Ljudje so zato začutili pravi pomen volitev. Glas zanj ali ne, je postal izjemno resno vprašanje tako za desne kot leve. Zato tudi tako velik odstotek glasov za prvi dve stranki. Ampak nekaj pozitivnega v tem razkolu vseeno je: volilna udeležba bi bila sicer nižja. Pričakujem, da bo Janša spet začel svoj poraz opravičevati z “vsemogočimi rdečimi akterji iz ozadja”. Spet bodo vstali demoni komunizma in on, kot hrabra Buffy-the-vampire-slayer, nas bo reševal pred zloveščo kontinuiteto. Da bi kritično priznal kakšno lastno napako pri svojih strategijah, je seveda že v naprej izključeno. Kaj šele, da bi zaradi poraza odstopil kot predsednik stranke.

Rupel je končno dobil brco v rit, ki ga je odnesla iz parlamenta. Dovolj je bilo zažiranja v proračun. Le kako bo to kruto dejstov požrla Marjetica, saj si bo morala začeti kupovati čistila in skret papir za lasten denar?
Bajuk se zdaj lahko vrne v Argentino in rešuje tamkajšnjo ekonomijo s svojo “strokovnostjo”.
Žal Grims še vedno ostaja med poslanci vendar pa, kot je obljubila Kresalova, čim prej pričakujem, da bodo spremenili zakon o RTV, tako, da bo tudi z nje eksorcistično izgnan Grimsov duh. Želim si spet stare, dobre RTVSlo, kjer ne bomo gledali postanih dnevnikov in neverending dokumentarcev o komunizmu ali se zibali ob zadnjih uspešnicah harmonikarskega razvleka.
Strokovno nezmotljivi Virant bo spet moral, kot v času LDS-a, lakajsko gledati, da ga pustijo nekje v javni upravi.
Malteški princ Šturm pa se bo spet lahko predajal svoji edini ljubezni, katoliški cerkvi. Upam, da se bo z njegovim odhodom pretrgalo nekaj popkovine med to najbogatejšo antibožjo institucijo in državnim proračunom.
Ne bo več arogantnega, 200.000 evrov težkega financerja Demokracije, Simonitija.
Ravno tako bo izginil Sok in ostala “moralno-krščanska frontna linija” pravilno verujočih kmetavzarjev.
Izpuhtela bo Pozsončeva. Tako bo zdaj imela končno nekaj časa za spanje, ki ne bo več vračunano v plačo. Tudi časa za hujšanje bo zdaj nekaj več. Slednje ji dobronamerno svetujem.
Peče bo zdaj lahko uporabljal manj brilijantine, saj ne bo več tako zelo na očeh kamer.

Pojmovanje humanizma in znanosti bo spet, upam, izven teoloških rok. Diskurz podeželja se bo spet vrnil tja kamor sodi, na podeželje. Upam, da bo nova vlada pokazala več strpnosti do mesta Ljubljane in ji vrnila namerno odvzeta sredstva.

Komični trenutek: Nek nepomembni bevški duhovnik je volivce nagovarjal, da je smrtni greh glasovati za levico. Nadškof Uran pa je danes na RTVSlo pred objavo rezultatov izjavil, da bo zmagala božja volja. In zmagala je levica. Čuden je ta bog, saj je bila njegova volja zmaga levice, kar pomeni, da je bil pravzaprav smrtni greh voliti desnico. No, to pa je olajšanje, da celo meni uspe, v sicer izjemnem repertoarju takšnih ali drugačnih grehov, kdaj tega tudi ne zagrešiti.

september 22, 2008 Posted by | Slovenija | 16 komentarjev

Volilni molk

september 20, 2008 Posted by | Vsega po malem | 10 komentarjev

Dobro je biti zobar

Spet sem bil pri zobarju. Po uspešnem popravilu večine zob, sta mi ostala še dva. Trenutno sem na “mučenju”, ki mi jo povzroča osmica, desno zgoraj. Ker je zadnja v vrsti, je težje dostopna. Ne glede na to koliko odprem usta, je vedno premalo. No, pa vseeno, medtem, ko sem sedel oz. bolj rečeno ležal na zobozdravniškem stolu z odprtimi usti in skušal pozabiti na vse neprijetnosti, sem poslušal pogovor med sestro in zobarico.
“Jaz sem napisala leto in pol.”
“Ma ne, daj raje napiši leto in tri mesece.”
Govorila sta o čakalnih dobah za paciente, ki jim stroške krije zdravstvena zavarovalnica. Ja, o nas, ki se jih v zdravstvu čedalje bolj otepajo. Zgleda, da morajo oddati poročilo ministrstvu in potem takole “od oka” ocenjujejo, koliko napisati. Tri mesece, gor ali dol, je, kot kaže, vseeno. Še lansko leto je bila čakalna doba eno leto. Že na stolu sem razmišljal; več kot napišejo, manj zaseden urnik imajo in več časa za sprejem samoplačniških pacientov, ki prinašajo evrčke. Hecno, da sta se takole pogovarjala kar pred menoj. Ah, kaj pa ta ve, saj je samo pacient…
Ko se je “razčeljuščenje” le končalo, sem še počakal na nov datum. Sestra mi je pod nos pomolila izjavo v podpis, da se strinjam, da mi bodo naredili inlay plombo, ki je iz nadstandardnih materialov (le kdaj so nazadnje posodobili minimalne standarde v zobozdravstvu?), tako, da naj naslednjič, poleg potrjene zdravstvene kartice, prinesem še 155 evrov. Drugih, cenejših alternativ mi sploh ni predstavila. Kar nekako samoumevno je, da pač pristaneš. Koliko izbire imaš pri tem, ne vem. Verjetno so cehovsko poskrbeli, da jih je čim manj. Plačaj ali pa bodi škrbast.

Ja, krasno je biti zobar. Ah, če bi to vedel 20 let nazaj….

september 19, 2008 Posted by | Vsega po malem | 4 komentarji