Le kaj nam je Rupla spet treba

Vse vleče za nos, vsi v državi se pogovarjamo le o njemu.  Le kako mu je spet uspelo?

Razočaran sem nad predsednikom države. Namesto, da bi rekel, da ne želi imenovati Rupla za veleposlanika na Dunaju, ker ga preprosto ne mara ne on, ne večji del Slovencev, smo poslušali njegovo medlo diplomatsko izmotavanje o nezaupanju.

Razočaran in jezen sem na Pahorja, ker je poskrbel, da bomo Rupla spet gledali na TV ekranih.  Brezhrbteničar nam sporoča, da je zvezdi stalnici ponudil (prav nič ne dvomim) dobro plačano službo, ker bo s svojih listkov klical tuje diplomante in Sloveniji prinašal koristi. Naj si s tistim listkom nekaj obriše. Naj mene zaposli, si priskrbim enak listek in gospodom diplomantom na drugi strani žice razložim, da imamo v Sloveniji vsake 4 leta volitve in menjavo oblasti.
Res nisem Pahorja volili zato, da bom še naslednja 4 leta gledal samodržca in politično prostitutko (rek, da je politika kurba, pri Ruplu dobi oprijemljivo obliko), kako se mi smeji v brk s TV ekranov. Za njim pa vidim še fantazmo Marjetice, našo malomeščansko divo, omikano, velecenjeno gospo višjega družbenega sloja, damo s klobukom in kronski dokaz, da humoristična nadaljevanka “Keeping up Appearances” ni zgolj karikirana fantazija BBC- jevih scenaristov.

Vse bolj neugodno mi sploh postaja prižigati televizijo. Zavidam tistim, ki uspejo svoje “televizijske potrebe” zadovoljiti z mehiškimi žajfnicami.

Predvidevam, da ta poteza brezhrbteničarja ni zadnje presenečenje. Mogoče še Janšo pokliče za posebnega svetovalca pri vojaških zadevah, Grimsa za svoj PR.

Jezen sem. Vem, to škodi moji lepoti. Janša nam je podtaknil trojanskega konja. Vonj po njemu s Pahorjem živi še naprej.

Ratitovec

Fotke so nastale v soboto.
Čez noč se je precej ohladilo, v višinah tudi za 15 stopinj. Ikarus, ki vedno ve, kam jo je dobro mahniti ob lepem vremenu, je predlagal Ratitovec. Sicer sem že slišal zanj, vendar nisem vedel kje je to. Nek hrib pač nekje tam za Škofja Loko. Pa tudi Železniki, sem zvedel kasneje. Ustavili in parkirali smo se pri hrupni cerkvi v vasici Prtovče na 1011 metrih nad morjem. Okolica je bila posejana s hribi in vasicami. Od vrha Ratitovca vodita dve poti. Pot je dobro označena.
Pot smo nadaljevali po gozdu, ki je bil z višino vse bolj nizek in redek. Čez uro smo prišli do prevala Povden.
Kmalu se je v višini pojavila lepa slika golih sten, ki jih je dodatno povdarjal še novo zapadli sneg. Zaradi vetrovne noči in dežja, ki je potem prešel v sneg, so se pred nami pojavljala drevesa, ujeta v spihan led in sneg. Zgledalo je prav navdušujoče. Čeprav je bilo z višino vse bolj hladneje, sem kljub zelo premraženim rokam, vsakič na novo segel v žep in slikal vse te podobe. Na vrhu nas je pričakala koča, ki je odprta tudi v zimskem času. Na samem vrhu na 1667 metrih je bilo prav težko dolgo zdržati, saj je močno in mrzlo pihalo, termometer pa je kazal “prijetnih” -8 stopinj Celzija.

Borovničke, enolončnice in koča, poimenovana po Janezu Evangelistu Kreku, so nam spet vrnili prepotrebno toploto. Ker je Ratitovec zelo obiskan hrib tudi pozimi, je koča ob vikendih odprta celotno sezono. Razgled so ponekod zakrivale snežne plohe. Vseeno pa seje videla Selška dolina, Ljubljanska kotlina, Kamniško-Savinjske alpe, Triglav, del Bohinjskih gora…No, skoraj pol Slovenije glede na to, kako velika je.

Kava in cigaret

“Sočasno uživanje kave in kajenje za skoraj polovico zmanjša verjetnost starostne demence”
Moje finance, november 2008

No, tako nekako zgleda, ko se zdravstvenih dognanj loti časopis, ki prodaja ekonomijo kot znanost. Žal niso navedli vira od kje so se dokopali do te “resnice”, ki se je ne bi upali zapisati niti v najbolj uveljavljenih zdravstvenih revijah.

Ne morem verjeti, da sem dejansko naročen na ta časopis. Imajo zelo močan in agresiven prodajni suport in so namazani z vsemi mažami, ko vas prepričujejo, da postanete njihov naročnik. Mene so dobili v “svoje kremplje”, ko sem ob neki priložnosti zmagal v njihovi virtualni borzni igri in sem za nagrado prejel nekaj naslednjih mesecev časopisa zastonj.

Kaj, ko bi se res držali le denarja? Ob takih izjavah me prsti močno srbijo, da bi jih poklical in odpovedal naročnino.

In, če sem že pri kadilcih…Ma, prav z užitkom jih opazujem v teh mrzlih dneh, kako izgubljajo zadnje zaloge lastne toplote za vlečenje cigaretov pred lokali. Začuda so letos nekako sprejeli, da jih družba končno postavi tja, kamor spadajo, torej pred vrata. Tudi razni “Esmeralda” lastniki in najemniki lokalov, ki so podžigali “pravice kadilcev” in živeli na račun nikotinsko-kofeinskih odvisnežev, so se le umirili in ne zganjajo več hrupa z absurdnim argumentom o škodljivosti kajenja na mrazu.

Sarah pred klavnico

Je kriva jeza, ker je izgubila na volitvah in jo zdaj kaže nad purani? Ali pa so Američani že tako navajeni na McDonalds mašinerijo, da se jim ne zdi nič nenavadnega, ko vidijo kaj takega in sploh nimajo občutka, da je s to sceno karkoli narobe? Mogoče se je Sarah odločila preiti med demokrate in nam s purani simbolično pokazati, kaj je počela republikanska zunanja politika v preteklih osmih letih?
Če pa res hoče biti zgolj provokativna, ji predlagam, da naslednjič posname intervju, kjer se bo v ozadju vrtel seks v živo, ki je za ljudi njenega, čistunskega kova bolj šokanten kot drobljenje glav puranom. Vsaj za mišjo dlako mi bo ljubša.

Hilda Tovšak – primer kulturnega presežka

“600 evrov dobi, pa še bosansko muziko bi poslušal…Saj moramo te Bosance naučit kulture in poskrbet, da niso moteči.
Napisal jim je (avtor okrožnice, op.), da tu živijo ljudje višjega sloja, hotel je povedati, niso taki butci kot vi!”
Hilda Tovšak v Finance. si.

Po medijih že nekaj časa kroži informacija, da se je Vegrad, za katerim stoji naša, kot kaže, kulturna Hilda, poslužil okrožnice, kjer je seznanil delavce v njihovih samskih domovih (pa pustimo zdaj kulturo bivanja v njih), da se nahajajo v kulturnem okolju in da se morajo temu primerno tudi obnašati, saj so v srcu Evrope. Kar, kot kaže iz zgorne izjave, prvenstveno pomeni, da ne smejo poslušati glasbe na glas oz. zganjati hrupa, ki je skoraj določen. Bosanska glasba. Če je kdo od njih na tako vrtoglavo visokem kulturnem nivoju, da celo posluša recimo glasbo, ki prihaja iz ZDA, posebej ne omenja.

O tem so se razpisali tudi po medijih republik bivše Jugoslavije ter še bolj očitno sprožili val vse večjega antislovenstva, ki se od kraje denarja varčevalcem ljubljanske banke in uvedb vinjet, le še bolj in bolj krepi.

In kulture jih torej hoče učiti neka napol pismena, malomeščanska povzpetnica in snobovska kapitalistka brez osebnega kulturnega nivoja ali zgleda. Predlagam ji, da jim da še kakšen dodatek k že tako “visoki plači” in jih pošlji v gledališče. Zakaj pa ne, če jo tako zelo skrbi njihove vzgoja? Celostno učenje kulture z nekim puhoglavim, fašističnim pamfletom bolj kot o njihovem obnašanju, govori o Hildini hitlerjanski preproščini.

Svoje primitivne nagone zaničevanja si kulturni mesija Hilda tolaži v preprostem dejstvu: biti oboževana, ker “ubogim, nekulturnim revežem” daje 600 evrov plače. V resnici pa bi, brez teh ljudi, vrednih le njenega prezira, tenko piskala, saj nihče v Sloveniji ne bi hotel delati za to mizerijo, ki jo ponuja.

Vsem, ki se strinjajo z našim “kulturnim Prešernom” v kikli, sporočam, da se lahko javite v njeni pisarni in podpišejo pogodbo o zaposlitvi. Sem prepričan, da se bo ljubezen do stališč slovenske “volumen” različice pokojnega Haiderja, kmalu nehala. Verjetno že ob prvem dežju ali vetru nekje 20 metrov visoko.

Ah, grem še malo bosansko glasbo poslušat, zvečer me pa tako ali tako čakata še dva Liffe filma, tako, da bo moj kulturološki saldo uravnotežen.

Začel se je Liffe

Eden izmed načinov popestritve teh zoprnih, sivih in temnih dni, je gledanje filmov. Če se nam že nič posebnega ne dogaja pa naj se nam vsaj preko katarz in personifikacij z junaki na filmskih platnih. Mogoče se od nekje celo prikaže nek svež pogled na svet.
Letos sem se prvič (mi je kar nerodno ampak nikoli ni bilo prave družbe) odločil tudi sam pogledati kaj iz ponudbe 19. Liffa. Glede na pestrost izbire, sem kupil karte za 8 filmov. Pa to sploh ni veliko. Neka znanka je kupila kar 24 kart, druga pa 19, he,he..Le kakšno “juho” imaš potem v glavi po konzumiranju take količine filmov v tako kratkem času?
Veliko filmov je že razprodanih.

Izbira: Boy A, Sneg, Vampirska ljubezen, Otto- gayevski zombi, Umetnost negativnega mišljenja, Mamin sinko, Tri opice, Izgubljeni orkester.

Biser dneva

“Ženidba i obitelj nisu neka privatna stvarnost koju svatko za sebe može slobodno oblikovati.”
Josip Bozanić, zagrebški nadškof.

Čakam še na Urana, da se spomni kaj takega in tudi nam poskusi nadeti na glavo uzdo cerkvenega kolektivizma ter nam duhovnike predstavi kot “dobrohotne opazovalce in načrtovalce” naših najbolj nedotakljivih osebnih stvari oz. okoliščin.
Ko že misliš, da te ne morejo več presenetiti…Kako daleč si bodo upali iti?