ateistek

Navijaštvo Drugega sveta?

drugisvet

Tale stavek:

” Gre za dejansko krvoločen narod ALI pa je tamu kriva do skrajnosti prenapihnjena slika Hamasa, kot neke vojaške grožnje, ki je “celo” ubila 3 Izraelce, NE VEM

so na Drugem svetu dojeli takole:

bloger v neobsodbi Izraela vidi dovolj močan razlog za tako težke besede (sramovanja biti državljan Slovenije, op.)SEVEDA OB PREPRIČANJU, da so Izraelci krvoločen narod, ki je kriv za tragedijo palestinskega ljudstva.”

Torej, interpretatorji mojih besed, rad bi vam povedal sledeče.

Lepo, da vas zanima moje pisanje. Nič nimam proti, da me citirate, vendar pa me jezi, če to delate napačno ali celo zlonamerno. Sploh ob tako kočljivi zadevi. Tudi, če bi bil prepričan, da so Izraelci krvoločen narod, vi tega ne morete zapisati v mojem imenu vse dokler tega nedvoumno tudi sam ne zapišem, saj sem jaz tisti, ki je citiran. In nedvoumno je, da vaše trditve o prepričanju zgoraj nisem zapisal.

Če ste že neki posredniki pri  informiranju vaših obiskovalcev o čem pišejo blogerji v nekem trenutku, potem bi od vas pričakoval vsaj malo več strokovnosti, brez navijaštva. To je dovoljeno samo meni in ne vam, ki zgolj posredujete nekaj, kar je napisal nekdo drug. Ne morete si s tujim razmišljanjem ustvarjati imidž, ne da bi se posluževali interpretacij kot so dejansko mišljene. Če niste prepričani v razumevanje napisanega, vprašajte avtorja, ga preprosto preskočite ali lotite tistega, ki ga.

Še uspešnejše opravljanje dela vam želim v bodoče.

Advertisements

januar 16, 2009 Posted by | Vsega po malem | 4 komentarji

Sramotno je biti državljan Slovenije

Po zadnjih podatkih so devetnajst dni trajajoči napadi na Gazo zahtevali že več kot 1000 mrtvih in več kot 4000 ranjenih Palestincev in 10 mrtvih izraelskih vojakov ter 3 izraelske žrtve, ki so jih ubile Hamasove rakete. Tri! Ja, tri, tako “zelo” so namreč uničujoče Hamasove rakete, ki so bile glavni izgovor Izraela za krvavo vojaško intervencijo. Saj ne, da bi si jih želel še več, vendar so žrtve dober pokazatelj kako učinkovito je neko orožje. Sploh ob dejstvu da gre za rakete, ki jih nihče ne prestreza. Bom še zlobno pomislil, da ti Hamasovci, poleg tega, da imajo zanič orožje, še ciljati ne znajo. No, saj, kot rečeno, je to verjetno tudi povezano med seboj.

Kljub eklatantni premoči, se Izrael vseeno poslužuje uničujočega in z mednarodnimi konvencijami prepovedanega orožje kot so denimo kasetne in fosforjeve bombe. Slednje puščajo na žrtvah strahotno telesno pohabljanje, ki se konča z umiranjem v hudih mukah. Ker se Izrael nahaja v predvolilnem času, pobijanje Palestincev sploh ni moralno vprašanje ampak vprašanje dnevne politike, ki si z njihovim masakrom pravzaprav zvišuje politični rating.
Po javnomnenjskih raziskavah si večina Izraelcev želi še naprej prelivanja palestinske krvi pod pretvezo borbe proti Hamasu. Gre za dejansko krvoločen narod ali pa je tamu kriva do skrajnosti prenapihnjena slika Hamasa, kot neke vojaške grožnje, ki je “celo” ubila 3 Izraelce, ne vem. Vsekakor pa je prevladujoča izraelska neobčutljivost do palestinske tragedije, ki jim jo sami delajo, obžalovanja vredna.

Kar naprej poslušamo izgovore zagovornikov holokavsta nad Palestinci, kako pravzaprav Hamas zlorablja palestinske civiliste in s tem “sili” izraelske vojake, da posegajo po orožju. Da je le to tako zelo uničujoče, mednarodno prepovedano in daleč od klasičnega, je kvečjemu “zgolj slučaj” v katerem ni prav nič človeške zlobne patologije. Saj veste, Izrael se pač mora braniti pred milijoni hudih Arabcev, ki si drznejo biti “moteči” okoli njega, ki jim je le zemljo pokradel. Ah, saj to pa res ni nič takega. Naj si “neinteligentni” Arabci svoje težnje po ozemlju s katerega so bili samo pregnani, zadovolijo na drugačen način. Amnezija bi bila najbolj dobrodošla.

Kljub neštetim slikam in posnetkom zmaličenih palestinskih trupel, se torej v proizraelskih glavah pojavlja le slika Hamasa, ki ga kot fantoma, vidijo povsod. Kar naprej se skriva za majhnimi otroci in ženskimi kiklami, katerih boleča smrt si zato zasluži biti opravičljiva.
Ker izraelske bombe uničujejo tudi objekte ZN-a, Rdečega Križa in seveda tudi njihove ljudi, se, glej ga hudiča, Hamas skriva celo za njimi. Tako Izrael spet ni nič kriv, saj so ubiti delavci Rdečega Križa pravzaprav sami poklicali Hamas, naj tudi njih, kot palestinske civiliste, uporabi za skrivanje. Le kako Hamasu uspeva, da je tako prepričljiv? Njegova moč prepričevanja, da se lahko skrije za hrbtom vsakogar, ki ni izraelski vojak, je sapo jemajoča. To je uspel pri vsaj 1000 ljudeh. Wow, to pa je prava strategija prepričevanja.

Vprašanje ali je potreben tako skrajen izraelski odgovor na Hamasove neštete “petarde”, ki so ubile celo tri civiliste (beri ponovno tisto zgoraj “saj ne, da bi si jih želel še več”) in ali je to res edini možni način vojskovanja proti Hamasu, se od zagovornikov genocida redko kdo vpraša. Preprosto je vse opravičljivo ne glede na ceno. Vendar pa v opravičevanju seveda leži še en razlog. Odvetniki Izraela so si indoktrinirano nadeli očala povprečnega Američana, ki so mu zadnjih osem let pred očmi prali žehto Arabcev kot strašnih, bradatih in brezsrčnih mož, teroristov, ki se bodo zdaj, zdaj raztreščili pred nami. Ti zlodeji ogrožajo našo WTC civilizacijo oz. naš način življenja. Zato je vse opravičljivo, kar jih bo pognalo v smrt pa tudi, če se rakom žvižgat večinoma pošilja žene in otroke. Ah, komu se da ukvarjati s temi vsebinskimi malenkostmi.
V resnici pa gre za konstrukt sovraštva Arabcev, ki bi ga lahko primerjal s konstruktom krščanskega sovraštva Judov. Ampak, ššššš, ne smejo vedeti, da tako mislim, saj bom hitro označen za nacista.

Kar naprej se sprašujem, zakaj se izjemno dobro oborožena izraelska vojska ne spusti v bitko moža na moža? Koga se pravzaprav bojijo? Primitivne Hamasove oborožitve, mogoče krempljev jezne Palestinke, ki bi lahko zlasala kakšnega vojaka ali “smrtonosnih” frač palestinskih otrok, ki bi z izstreljenim kamenjem lahko celo opraskali kak plastični ščit?
V bitki mož na moža bi do zob oboroženi izraelski vojaki takoj vedeli kdo je otrok oz. ženska in bi prihranili veliko življenj. Končno bi nam lahko prikazali koga od pripadnikov Hamasa “v akciji” in tako vsaj za nek perverzno majhen odtenek zmanjšali očitke na svoj račun.
Ampak, raje kot to, so se odločili za lažjo, morilsko učinkovitejšo a strahopetnejšo taktiko metanja prepovedanih bomb od daleč. Pa “kud puklo da puklo”.
Podjetni Izraelci celo organizirajo neke vrste turistične oglede, kjer lahko obiskovalci z varnih pozicij izraelske vojske gledajo metanje bomb in ploskajo, ko se ta raztrešči na željenem cilju in mogoče do smrti pokoplje kakšnega civilista v gosto naseljenem področju Gaze. Neverjetno, da je to tisti “izvoljeni božji narod” o katerem je Biblija polna hvale.
Da si izraelska soldateska v svojih glavah med pritiskanjem na petelina dopove, da je bog na njihovi strani, še na hitro naredijo nekaj čudnih molitvenih gibov naprej in nazaj ter prelistajo molitvenik in spet so pripravljeni pritiskati na nove spožilce smrtonosnega tovora. Ampak oni niso verski fanatiki?

Kljub očitnemu genocidu, se je Slovenija pred dnevi vzdržala obsodbe Izraela v Svetu za človekove pravice, ker besedilo resolucije, tako so pojasnili na MZZ, ni bilo uravnoteženo. Zanimivo, da za “uravnoteženje” niso uporabili število mrtvih ampak zgoraj omenjen izgovor, ki seveda vključuje le upoštevanje fantomskega Hamasa kot glavnega zlodeja, ki je očitno za naše diplomatske kroge tako močan, da “neuravnoteženo” prekaša celo izraelsko vojsko. Mogoče zato sploh ne bi bilo slabo, če bi naša gospoda na ministrstvu za obrambo povabila Hamas kar k nam, da nas namesto patrij obrani pred morebitnimi agresorji. Če nič drugega bi bili vsaj cenejši in razni J-ji ne bi mogli pobirati provizij, finski novinarji pa bi ideje za vroče dokumentarce našli že kje drugje.

Sploh ne vem, kako močno bi se zgražal nad to državo. Sploh ob dejstvu, da jo vodi vlada, ki sem jo celo sam volil. Ob tako očitnem pobijanju, bi pričakoval prekinitev diplomatskih odnosov z Izraelom in ovadbo za očitna vojna hudodelstva namesto nehumanega sprenevedanja o neki uravnoteženosti.

Od Pahorja v teh dneh sploh ni mogoče slišati niti enega stališča o tej temi. Saj verjetno niti nima časa, ker revež iz svojega žepa zapravlja denar in čas za nakupe reprezentančnih jabolk in pomaranč. Tako mora biti racionalen pri zapravljaju časa s kazanjem pred televizijskimi kamerami in čvekati le o tistem, kar se mu zdi pomembnejše kot pobijanje civilistov.

januar 15, 2009 Posted by | Slovenija, V razmislek | 30 komentarjev

“Seksi” razlog zakaj v cerkev

Vatikan je odobril novi koledar Calendario Romano 2009 za dame (in nekatere gospode), ki bodo tako v njem našle vsaj 12 motivov za obiske cerkva, saj so lepotci na slikah pravi duhovniki. Vernice bi lahko razočaralo, da so izbranci v celibatu, vendar, vemo kako je s tem v praksi.
Nikoli ne veste, kje vas čaka princ. Torej, hitro v seksi oprijete obleke in petke ter v cerkve 🙂

januar 14, 2009 Posted by | Religije | 2 komentarja

Feministke in Palestinci

palestine-baby Zakaj se zahodne feministke tako pogosto postavljajo na izraelsko stran? Vsa čast izjemam. To sem se velikokrat vprašal, ko sem sodeloval na različnih forumih in blogih, kjer je bilo govora o bližnjevzhodnem konfliktu, ki je v zadnjem mesecu žal spet zelo aktualen.

Visoka rodnost Palestincev je sama po sebi spomin na neke naše stare, trde čase, ko je v popolnosti dominiral moški, ženska pa je bila element rojevanja.

Moški je za otroka po feminističnem prepričanju manj potreben kot mati. V prvih mesecih življenja celo popolnoma nepotreben. Takrat velja le diktat zadovoljitve otroka, ki je, zaradi telesnih oz. “joškovnih” danosti matere, tretiran le kot njena domena. Za tem seveda tiči tudi čustvena zadovoljitev matere. Kaj si ob tem misli in čuti moški ter kolikšen delež zadovoljitve bi tudi sam rad, je irelevantno, saj mu narava ni dala “dojilnega aparata” s čemer je tudi povedala kaj si misli o njegovi vlogi v najzgodnješih mesecih otroka.

Ko brezčutni moški dominira vsemu, tudi pogostosti rojevanja, kar naj bi po predstavah veljalo tudi za zaostale Palestince, si zahodne feministke, kot zunanje opazovalke bližnjevzhodnega konflikta, velikokrat privoščijo feministične izpade kot podzavestni obračun z moškimi. Recimo, izjava, da nečuteči Palestinci lastne otroke uporabljajo za obrambo pred sovražnikom.
Med Palestinci, ki se kulturološko veliko bolj razlikujejo od naših pojmovanj kot bolj podobni Izraelci, je tako veliko več moškega šovinizma kot med slednjimi. Med feministkami, tudi, če so ateistke, je zelo dobro sprejeto religijsko pravilo, da se judovstvo prenaša po ženski strani. Dober plus ob palestinskem minusu, saj so oni muslimani, ki jih obvladuje trdi, mačo Islam, kjer sploh ni prostora za žensko razen zakritega stroja za rojevanje ali prešuštniškega predmeta kamenjanja. Sicer je to res vendar vmes padajo kasetne in fosforne bombe in umirajo nič krivi palestinski civilisti, kar pomeni, da islamsko zaničevanje žensk ne more biti prednostna stvar po kateri bi razsojali.

Ne glede na to, kdo je dejanski morilec cililistov, ki je tudi pritisnil na sprožilec, se naše feministke predajajo obsodbam domnevno nečutečih Palestincev, ker skušajo svoj feminizem implementirati na popolnoma drugačno okolje kot je njihovo. Ne zavedajo se, da je pojavnost feminizma pravzaprav premosorazmerna z razvitostjo družbe za katero pa Palestinci nimajo prav nobenih možnosti. So brez ekonomije in živijo v taboriščih, obzidani, za 5 metrskim zidom. Vprašanje, zakaj se ne postavijo na stran šibkejših, torej pobitih otrok in “sobork” žena in obsodijo njihove dejanske morilce, ki mečejo, z mednarodnim pravom prepovedane bombe z varne razdalje in se izogibajo klasičnim bitkam moža na moža, se skriva v sovraštvu do moških iz nekih drugih časov evropske zgodovine, saj je to fascinantnejše kot sočutje do feminističnega ikonostasa, torej otrok in drugih žensk.

januar 14, 2009 Posted by | V razmislek | 13 komentarjev

Zimski Viševnik

Viševnik je eden izmed najbolj obiskanih dvatisočakov v zimskem času. To se je dokazalo tudi včeraj, ko sem ga obiskal. Že tretjič v svoji hribolazniški “karieri” in prvič v zimskem času.

Rudno polje je bilo polno oboževalcev zimskih radosti. Smučarji, tekači, borderji in mi, planinci. Vsi smo se veselili lepega, zimskega sončnega dneva.

Ob smučišču smo začeli z vzponom. Medtem, ko je sidro smučarje lagodno vleklo v strmino, smo planinci počasi, korak za korakom, grizli vanjo. Zaradi temperaturne inverzije, se je z višino dvigovala temperatura. Tudi nam. Brez problemov bi premagoval strmino v kratkih rokavih.
Dve uri hoje v strmi breg in “skok” od 1350 metrov, kjer je bilo parkirišče do 2050, kolikor znaša višina Viševnika, nas je dodobra preznojila. Pot je bila cel čas dobro shojena, niti dereze pri vzponu niso bile potrebne.

In na vrhu seveda prečudovit razgled na okolišnje hribe, izrazito obložene s snežno odejo. Triglav je bil na dosegu roke. Ljudi je bilo veliko. Sproščeni pogovori so se kar vrstili. Sploh hecanje na temo moje napihljive blazinice, ki mi je služila kot “podritnik”.
Nekateri so uživali v bordanju. Prav užitek jih je bilo gledati, kako se pogumno spuščajo po strmini, drugi so si privoščili turno smučanje.

Tudi mi smo imelii dokaj zanimiv spust. Opremljeni z gamašami, smo se spustili po dolgem in strmem bregu, po neprehojeni poti in snegu, ki se ni udiral globje od kolen. V eni uri smo že hodili nad Konjščico. Pogled na hiške, obložene s kupi snega in igro senc popoldanskega sonca, je bil prav idiličen.

Pozno popoldne smo prišli nazaj na Rudno polje. Temperatura je takoj po zahodu sonca padla na -11 stopinj. Kot bi nekdo ugasnil pečko. Pogreli smo se z borovničkami in kuhanim vinom v topli sobici “Pri Jurčku” in se zadovoljni vrnili domov. Po hribovskih turah se vedno počutim izpolnjenega.

januar 12, 2009 Posted by | Hribolazenje | Komentiraj

Kako premagati močnejšega?

pro-israel-330x240 Pravi odgovor tiči v penisu. Bolj kot bodo Izraelci tolkli po Palestincih, hitreje se bodo ti razmnoževali. In prav delajo. Ne vem, kaj bodo Izraelci naredili, ko bodo enkrat ugotovili, da so postali manjšina v lastni državi. Bodo “po Adolfu” preprosto pobili ali ponovno pregnali toliko Palestincev, da bodo spet večina?

Moje simpatije so na palestinski strani, ker so šibkejši, bolj preprosti, bolj pristni in manj spletkarski. Nekoč bodo le zmagali in zadali Izraelu končen udarec v obliki natalitete. Če je bila Srbija prisiljena odreči se Kosovu zaradi natalitete Albancev, upam, da bo nekoč v to prisiljen tudi Izrael, ko bodo na njem Palestinci spet številčnejši. Tako, kot so bili 100 let nazaj. Če se že ne znajo vojskovati, naj jih vsaj premagajo na tak način.

Upam, da bom dočakal dan, da bo judovski egoistični plan imenovan Izrael, ki je v rokah ekstremistov popolnoma zanemaril Arabce, dočakal svoj potop. Edino to bi bilo tudi pravično. Izrael je zmaličena oblika Herzlovih sanj, prilaščena od konservativne struje judovskih skrajnežev, ki so svoj ekstremizem rehabilitirali s tem, da sedijo na institucionaliziranih stolčkih države, zgrajene na zločinu.

Kaj imajo judje od tega, da imajo državo, ki je obdana s 5 metrskim zidom, da se je zaradi nje spet razpasel antisemitizem po celem svetu, da morajo za svoj mir kar naprej pobijati civiliste, se neprestano oboroževati do zob, kar naprej živeti v nekem strahu in NIKOLI v miru ter se predajati sovražnosti? Območje njihove države je eno izmed najnestabilnejših območij na svetu. So si to želeli? Je to njihov svetopisemski Izrael?

Če bi bil jaz jud, bi mi prav viselo za Izrael, sploh ob predpostavki, da bi zaradi moje države in omamnem predajanja kolektivnemu egoizmu nekdo v neposredni bližini živel v mizeriji. Kaj ni bolje živeti v Evropi ali ZDA kot v neki bedni puščavi zgolj zaradi pijanega dopovedovanja o lastni lojalnosti judovstvu in življenju v “svoji” svetopisemski državi. Življenje je le eno in ne bom nikoli razumel, zakaj ga tako veliko ljudi podreja temu bebavemu cilju od katerega pravzaprav nimajo čisto nič. Razen prelivanja krvi. Drugih, seveda.

Kot kaže, se izraelska vlada zelo dobro zaveda, da je vse več Izraelcev, ki si ne želijo več živeti v taki bedni državi in jim ponuja denar, da ostajajo. Koliko časa jim bo uspevalo, ne vem. Izrael se tudi trudi z apartheidno oz. rasistično politiko čim bolj izključiti milijon Palestincev, ki imajo izraelsko državljanstvo. V Izraelu recimo ni cestnih znakov v arabskem jeziku. Ravno tako zakon prepoveduje nekomu, ki se poroči z Arabcem, ki ima izraelsko državljanstvo, da bi le tega dobil tudi sam, če je arabskega porekla. Zase radi rečejo, da so edina demokracija na tistem delu sveta. Res, imajo sicer stranke, vendar so te omejene le na en narod, imajo policijo, ki skrb samo za en narod. Skratka, od demokracije ni ostala na koncu niti črka d.

Izrael pravzaprav sploh ni država ampak neka militantna, okupatorska in rasistična tvorba za katero bi bila žalitev reči, da je država, saj bi s tem žalili pomen pravih, resnih držav po svetu. Judje so imeli krasno priložnost ustvariti državo, kjer bi vsi, ne glede na nacionalno pripadnost, živeli v miru ampak so jo zapravili zaradi lastnega pohlepa.

Poleg judov samih, bi tudi v krščanskem svetu našel veliko ljudi, ki dejansko mislijo, da so judje “nekaj več”, ker so svojo rasistično večvrednost opravičili s “svetostjo” Biblije in da morajo, ne glede na tako krvave okoliščine, imeti državo. Podobno je z večvrednostjo kalkuliral tudi Hitler za nek drug narod in z neko drugo knjigo, vendar je k sreči hitro zgubil vernike. Naj zato citiram Alberta Einsteina, pametnega juda, ki je dolgo nazaj vedel, da je zdajšnji Izrael, okužen z religijo, obsojen na propad in je zavrnil ponujeno mesto predsednika Izraela:
“”Zame je židovska religija kakor vse ostale, inkarnacija najbolj otročjega praznoverja. In židovski narod, h kateremu sem vesel, da pripadam in s katerim imam globoke mentalitetne podobnosti, po mojem mnenju nima nekih kvalitet, ki bi se razlikovale od drugih narodov. Na osnovi izkušenj lahko rečem, da oni niso nič boljši kot ostale skupine ljudi…””

januar 9, 2009 Posted by | V razmislek | 60 komentarjev

Plinske igrice v korist ZDA

plinovod_istock_tizer_jpg_138096144 Plinski spor med Rusijo in Ukrajino je vpletel tudi druge države, ki so postale kolateralne žrtve. Tako so neposredno ogrožene vse tiste države, ki dobivajo ruski plin preko plinovoda, ki poteka skozi Urajino. Slednja se je razvadila in izsiljuje neke vrste subvencionirano ceno plina, ki je vsaj 3 krat nižja od cene, ki jo Rusiji plačujejo druge države. Ukrajina se obnaša prav čudno, celo otročje. Po eni strani se je do onemogolosti odprla ameriškemu kapitalu, ki se tam nemoteno oplaja, po drugi strani pa pričakuje, da ji bo osovražena Rusija gledala skozi prste.

Bivše države Sovjetske Zveze, so se v strahu pred Rusijo obrnile k ZDA. V tem so nadvse iracionalne. Ta lahko z njimi dela, kot jo je volja vendar ljubezen kar teraja in traja. Med njimi velja neko tiho zavezništvo, ki pa ima zelo veliko sporočilno vrednost pri presoji, kdo ima prav in kdo ne in kaj se pravzaprav sploh dogaja. V taki dioptriji smo lahko lansko poletje opazovali “hrabro” Gruzijo, ki si je upala privoščiti popolnoma nepotreben napad na eno izmed svojih proruskih pokrajin (na CNN-u so pod pomembnimi dogodki v letu 2008 zgolj navedli, da je Rusija napadla Gruzijo, vse ostalo pa zamolčali). Seveda je povsem jasno, da je to naredila zato, ker so za njeno odločitvijo stale ZDA. Drugače si ne predstavljam od kje bi si neka nepomembna Gruzija upala drezati v ruskega spečega leva.

Podobno se obnaša tudi Ukrajina. Prepričan sem, da v ozadju plinskega spora spet stojijo ZDA. Termin “ruski plin” ima v Evropi vse bolj negativen prizvok. In tega si v ZDA nadvse želijo. Trma Ukrajine je tako le sredstvo, da se Evropa počasi preusmeri na druge ponudnike plina. Rusiji namreč nikakor ni v interesu spor z Evropo, saj jo je padajoča cena nafte dovolj prizadela in si ne bi želela izpadov prihodka tudi na področju plinske dobave.

Preko aktualnega spora si ZDA želijo doseči, da bi se Evropa, kot rečeno, sčasoma preusmerila na druge ponudnike plina, predvsem na plin iz držav Kaspijskega bazena, legla ameriških kolonialnih satelitov. Projekt Nabucco, ki si ga v ZDA nadvse želijo in predvideva dobavo plina Evropi mimo Rusije, je jasen dokaz, da si v ZDA spet želijo šibke in tako nemoteče Rusije. Plinovod Nabucco naj bi bil zgrajen leta 2010, povezava z Evropo pa naj bi stekla leta 2013. Če Rusija ne bo ponudila novih rešitev Evropi, bo ZDA spet zmagovalka.  Seveda pa je tudi vprašanje, koliko si bo Evropa sploh upala biti samostojna pri dogovarjanjih z Rusijo. Po dosedanjih izkušnjah bore malo.

januar 8, 2009 Posted by | V razmislek | 32 komentarjev