ateistek

Boga ni. Je pa zato Janez Janša

Tako nekako občutim to propagandno skrpucalo, ki si ga je, po stari navadi, privoščil žal edini sinonim slovenske opozicije v tem hipu.

Najprej ščepec Dostojevskega, da se sliši uko. Nato pa na stara pota. Krvi željni komunisti, ki so enaki kot nacisti, Huda jama, komunistične tajne službe, njihov terorizem, komunist Ertl in vsi “drugi” komunisti, ki so ga odlikovali ali zagovarjali odlikovanje, in potem brezposelnost, netransparentni sindikalisti in na koncu perverzna garažna afera s pajkovo mrežo dekadentne elite, ki so ji takšni razvrati skoraj običajni. Ta zvarek je potem tisti željeni frustracijski moment, ki lačnemu Janševemu konzumentu napolni želodec, da nato vstane in mu začne ploskati.

Pravzaprav nič novega. Strašenja s komunisti in neprestano žvečenje makartističnega diskurza, smo že vajeni. Očitkov o korupciji in elitizmu ravno tako, saj je točno tak očitek omogočil uspeh desnici pri porazu Ropove vlade.

Nov element so le garaža in psi. Ker je šlo pri tem za perverzno spolno dejanje, je zdaj potrebno še malo pocukati moralnega boga za rokav (ta žal vedno razpolaga s tako logiko morale, kot odgovarja tistemu, ki se nanj obrne). Ampak zaradi leve vlade, ki je pravzaprav le asociacija na prebarvanega komunista (kot da Janša ne bi bil), ki ne verjame v božjo moralo, se ugotovitev, da boga tukaj ni, ponudi kot na pladnju. To pomeni, da je toliko spolnega razvrata na levici ravno zato, ker ga je izgnala. To, če zagrizem naprej, pomeni, da na levici niso zgolj že tako ali tako podporniki komunističnih klavcev ampak tudi spolni razvratneži, ki so v svojem orgiastičnem kultu razpredli široko pajkovo mrežo klientelizma.

Janševa otročja logika, ki se kljub vsej dramatičnosti zaveda, da ne bi bilo pametno rušiti Pahorjeve vlade, dokler se grafi ta uvožene kriza ne obrnejo navzgor.

Boga ni, pravi šef opozicije, zato razvrat. Verjetno bi se šef strinjal, da je to enako, kot če bi sam za dogajanje na Irskem v času pedofilskih škandalov (če seveda izhajamo iz znanstveno-fantastične predpostavke, da se zdaj ne dogajajo več) zapisal: Bog je. Vse je dovoljeno.

Vendar ali je temu novopečenemu verniku zadnjih 20 let sploh znano, kaj je to ateizem? Povprečenemu obiskovalcu maš niti ne more biti. Vse to je le komunizem. Mogoče pa šef SDS ne ve, da je šel svet naprej in da se več ne piše leto 1945 ali 1991 ter da obstaja že kar nekaj generacij, ki s komunizmom nimamo nič. Več zveze z njim ima on.

No, zgolj zanj: biti ateist ne pomeni zanikati duhovnosti ampak predvsem zavestno ne pripadati nobeni od organiziranih religij, ki so po svoje olastninile boga. Ekstravertiranost religij je največja grožnja duhovni suverenosti. Verniki ograniziranih religij so pravzaprav duhovni invalidi, ki so razvijanje lastne duhovnosti zamenjali za vnaprej znane in pripravljene vsebine za katere mislijo, da so končni odgovor. Verniki so obenem tudi duhovni lenuhi, ki mislijo, da je zgolj ležerno obiskovanje prostorov neke privatizirane religije ali opravljanje kakšnega v naprej znanega in za ta namen izmišljenega obreda, dovolj. No ja, pa še občasno pisanje takšnih pamfletov šefa SDS in opozicije. Pa imamo pravega Dalaj Lamo.

Nadvse ubogo na duhu je Janševo sprenevedanje, da Slovenija potrebuje pravo levico, ne pa to levo dekadenco, kar ima zdaj. Mislim, da potrebuje tudi desnico, ki pa ima žal to smolo, da se navzven sploh ne da identificirati brez Janeza Janše. Bo njegova očitna talka vse dokler bo ta oseba cirkulirala po slovenskem političnem prostoru.

Bi nas ugotovitev, da Slovenijo obvladujejo elite, res morala spravljati v frustracijo? Elite vendar obvladujejo cel svet, kaj ne bi neko majhno Slovenijo. V ZDA zadnjih 150 let sploh ne volijo več kandidatov za predsednike, ki ne bi bili predhodno izbrani in preverjeni. Elite si ne želijo postati navadni smrtniki zato bodo vse naredile, da tako tudi ostane. Tisti trenutek, ko so elite začele s financiranjem svojih kandidatov, je prava demokracija izdihnila. Kdo pa je toliko nor, da bi nekoga financiral, če ne pričakuje povračila? Zato vsak kandidat, ki si predhodno ne zagotovi njihovega denarja (drugi ga pa tako ali tako za te namene nimajo), nima nobenih možnosti za uspeh. Tako je to v t.i. zibelki demokracije.

No, če se vseeno vrnem domov, kjer ne more biti bistveno drugače, saj smo tudi mi del tega šmorna. Če bi v Sloveniji razkrili vse pajkove mreže, bi v njo ujeli 90% levice in polovico desnice. Janša in Kučan bi bila toliko prekrita z njo, kot bi bila v kokonu. Desnici bi pripisal manjši odstotek zgolj zato, ker so bili manj časa na ablasti. Ne vem, zakaj bi bil nekdo na levici manj ali bolj mahnjen na pridobivanje premoženjskih koristi kot na desnici. Mislite, da Tanku ali hudo moralni Jerajevi denar diši manj kot recimo Kresalovi ali Senici? Zrel človek se še kako dobro zaveda, kako pomemben je denar. In marsikdo je pripravljen prestopiti tanko linijo med legalnim in nelegalnim, da bi si ga zagotovil še več.

Šou, ki nam ga vsakodnevno prirejajo politiki, je zgolj površinski in ne gre nikoli tako globoko, da bi kdo dejansko končal v zaporu. Politiki vedo o svinjarijah med seboj veliko več, kot bo to javnost kadarkoli zvedela. Razlog je preprost. Nikoli ne veš, kdaj lahko tudi sam nastradaš, če preveč stegneš jezik. Ljubezen med politiki je lahko zelo kratkotrajna, ker je interesna, zato je tih dogovor med njimi logičen odgovor. V javnost še največkrat pride le tista vrsta afer, kjer je ena stran čista. Nihče pa mi ne more reči, da ne obstajajo tudi takšne sorte nečednosti, kjer ne bi našli obeh strani. Tudi v zadnji aferi bi jih, saj smo pred kratkim lahko prebrali, da se je tudi Janšev človek zavzemal za vračilo psov Baričeviču. In ravno take stvari bi mene najbolj zanimale. Afere, ki politiko ne prikažejo več v poenostavljeni črno-beli logiki, ki najbolj izdatno prinaša volilne točke.
Žal naš opozicijski bog ne zna pisati besedil (ali pa mu ga pišejo drugi in kdaj kaj prekopirajo), ki bi nagovarjal drugače kot črno-belo.

februar 21, 2010 Posted by | Slovenija | 8 komentarjev

Epski mazohizem

Ko sem par dni nazaj videl našo, zdaj epsko športnico in njen “nadčloveški” napor, da si prisluži medaljo, sem se spomnil na bivšega papeža. Imata veliko skupnega. Če nič drugega, oba sta uživala v tem, da sta javno pokazala svojo bolečino. Ostareli in bolani starec kot ikona in asociacija na trpeče, razkrvavljeno, pravljično bitje na križu, ki je baje trpelo za vse nas (mene ni prav nič vprašalo), športnica pa kot hrabra in uporna borka, ki je pripravljena narediti vse, tudi umreti, da izpolni svoje sanje in kompenzira sanje tistim, ki se radi identificirajo s takšnimi ali drugačnimi zmagovalci.

Vendar, koliko je v tem zdrave pameti in koliko mazohizma oz. omreženega uma pred vsemogočnim diktatom idealov? Mislim, da precej. Kdor je pripravljen iti tako daleč, da celo lastno preživetje spravi v tako absurdno situacijo, da ima le-to manjšo vrednost kot morebitni izkupiček, kaže, da gre za fanatika.

Kaj, če se zgodba Majdičeve ne bi srečno končala? Verjetno se tega njeni oboževalci sploh ne sprašujejo ampak jim je v tem trenutku nekako samo po sebi umevno, da je uspela. Bi v primeru drugačnega izida prevzeli odgovornost nase? Mislim, da ne. Še bolj bi bila malikovana. In mrtva. Javnost bi v obeh primerih dobila svoj šou.

Sam nikoli ne bi spravljal lastnega življenja v rizik, zato, da dobim neko nagrado. Zame je življenje največja nagrada in nič ni večjega od tega. Če ni življenja, ni ničesar več. Vse filozofije umrejo. Ampak, verjetno bom zato vedno ostal povprečnež, saj si zaradi tega “egoizma” v javnosti težko opažen. Pa kaj. Za ceno javnega hvalospeva ali visoko kotirajočih nagrad, bolečine in fizična trpljenja raje prepuščam drugim, če jim je to že ljubo.

februar 19, 2010 Posted by | V razmislek | 7 komentarjev

Perverzno zanimiva zoofilija

Napovedana interpelacija zoper kmetijskega ministra, ki jo je sprožil zoofilni incident (ne)uglednega zdravni-ka(ce), pravzaprav kaže na vso bedo, ki jo premore slovenska opozicija v tem času.

Kaj vse bo sprožila smrt nekega sodomita (po homofobnem SSKJ-u: sodomija : spolno občevanje z živaljo; // knjiž., redko: homoseksualnost ?? – kateri kreten pa je pisal SSKJ?), si ne bi nikoli niti mislil, vendar pa me kratkovidnost, ki v tem času prežema povprečno slovensko politično oko, še bolj skrbi. Namreč, medtem, ko se vsi ukvarjamo s tem ali so bili neki psi obdelani z dildom ali ne in zakaj je uradna politika dovolila vračilo nevarnih psov izprijenemu lastniku s sumom korupcije in klientelizma, gre mimo nas veliko bolj pomembno dogajanje na zdravstvenem ministrstvu. Ampak, očitno je nekaterim bolj zanimivo predajanje momentu perverzne zoofilije, kot razsodnosti. Z obtoževalnim prstom kažejo na vse, ki jih kakorkoli lahko povežejo s to zgodbo. Pravzaprav sploh ni več razlike med Pogačnikom, Senico, Kresalovo ali Baričevičem. V tem podzavestnem obračunu so naenkrat vsi klientelistično-koruptivni sodomiti.

Če je Baričevič kot zdravnik uporabil vse sile, da je dobil nazaj svoje pse, čeprav jih ne bi smel, mu to prav nič ne zamerim. Vi ne bi potegnili vse ase iz rokava, za karkoli drugega, če bi seveda bili vplivno? No, no.. Lažete meni ali sebi? Prepričan sem, da se to v politiki dogaja prav vsak dan. Konec koncev, pa je Baričevič svoje početje plačal z glavo. Ne vem, kaj bi javnost še rada. Je bil še kdo drug napaden od trenutka, ko je država vrnila te pse lastniku? Če je, naj mu izplača odškodnino in zadeva je rešena.

Ampak, vrnimo se raje na ministrstvo za zdravje, kjer pa bi bilo dejansko povsem upravičeno pokazati s prstom. Žal v tem primeru ne bodo letele glave in ni trupla, čeprav je perverzija podobna. Namesto dildota nastopa injekcija.

Miklavčič je danes javno priznal, da je tudi naša država ena izmed tistih, ki je bila pritisnjena ob zid s strani farmacevtske industrije pri prelaganju odgovornosti v primeru, če bi šlo z novim cepivom kaj narobe. Iz proračuna so izhlapeli milijoni davkoplačevalskega denarja na račune farmacevta GlaxoSmithKline-a, samo zato, ker imamo nesposobnega ministra, ki je podpisoval vse te pogodbe o dobavah cepiva in zavestno prelagal odgovornost z dobavitelja na državo. Niti za ceno cepiva se ni pogajal. Dobro je vedel, da podpisuje pogodbe, ki so v nasprotju z zakoni te države. Za vse stranske učinke cepiva tako odgovarjala država. Povrnila bi vso škodo in razbremenilo Glaxa vseh odgovornosti, škod, kazni, glob, vključno s sodnimi stroški. Tako piše v pogodbi. Le kaj bolj nazornega je lahko pri tolmačenjih korupcije in klientelizma kot taka pogodba z državo? Si predstavljate, da državi nekaj prodate, ne da bi sploh odgovarjali za vsebino, ta pa to kupi po ceni, ki jo sami postavite? Sanjsko, pravzaprav.

Da mu škodljivih pogodb ne bi bilo treba podpisati, kaže primer Poljske, kjer so še pravočasno razkrinkali farmacevtsko zaroto in niso pristali na njihova izsiljevanja. Zakaj tudi on ni bil tega sposoben in je raje dopustil, da je država pravzaprav servilni interesni aparat? V čem so Poljaki toliko pametnejši? Verjetno lahko v bodoče spet pričakujemo podobno taktiko globalnih igralcev farmacevtske industrije pri izžemanju državnih proračunov.

Obžalujem, da opozicija po pasje ne ugrizne v škodljivo obnašanju Miklavčiča, ki ga je celo javno priznal. Kaže, da so ocenili, da je več političnega kapitala v zoofiliji. Janšev centralni štab je tokrat odtaval in raje kot o milijonih davkoplačevalskega denarja vrženega dobesedno v zrak, v nekem polsnu razmišlja, kako v praksi zgleda porivanje dildov v pse? Fuj!

Škoda, celo sam bi jih podprl in zahteval Miklavčičevo glavo.

p.s. Tudi mene je ugriznil pes. Ne boste verjeli, “prijazni” dalmatinec.

februar 12, 2010 Posted by | Slovenija | 24 komentarjev