Medijska svoboda

Poslušam Namizje na RTVSlo, kjer teče govor o medijih, njihovih usmeritvah, svobodi novinarjev in podobno. Največ peska v oči sta metala Danilo Slivnik s svojo trditvijo, da bo Delo vedno ostalo sredinski medij in Rajko Gerič, ki novinarje ne deli na leve ali desne ampak na dobre in slabe.

Po mojem mnenju je resnica povsem preprosta. Ni sredinskega časopisa. Ni dobrega ali slabega novinarja, ne da bi ta ocena vključevala politično opredelitev ocenjevalca.

Prav je, da imamo desne ali leve časopise za katere se ve, kakšna politična stališča imajo. Pa tudi če se pojavi nov časopis in hoče skrivati svojo usmeritev, jo ne bo dolgo. Tako je tudi drugje po zahodnem svetu. Kdor govori o sredinskosti ali laže ali pa nima pojma o čem govori. No, Slivnik (dal si je izplačati kot nagrado skoraj 5% lanskega dobička Dela) je pač prisiljen lagati, ker se mora oklepati še tistih nekaj levih bralcev, ki še niso odpovedali naročnine. Sredinskost je torej utopija, ker človek ne more imeti svoj nazor razdeljen na točno enaki polovici. Novinarji niso roboti, ki bi zgolj suhoparno, veristično povzemali dogodke. To bi bilo zelo dolgočasno brati. Bralec potrebuje dodano vrednost oz. novinarjeva stališča, ki jih ovrednoti glede na lastna prepričanja.

Medijska svoboda se ne definira po tem koliko sredinskih oz. uravnoteženih časopisov imamo ampak kakšno je razmerje med levimi in desnimi časopisi v nekem medijskem prostoru. Enako lahko prevedemo na nivo časopisa. Torej, kakšno razmerje je med levimi in desnimi novinarji pri nekem časopisu. Ampak slednje ni recept za uspeh, saj si časopis vedno nabere ali več levih ali več desnih bralcev. Če je recimo levi, potem lahko računa na večjo zvestobo levih bralcev, ki jim predstavljajo bolj zanesljiv vir financiranja. To je pa zelo pomembno. Če hoče ustreči vsem, ne more doseči take kvalitete na posamičnem političnem polu.

Seveda, moj blog je levi in na to sem ponosen:) Če kdaj komu hodim po živcih s svojimi političnimi stališči, mu res ne morem pomagati. Je pač na ateistkovem blogu. Vse drugo nisem jaz.

Moji priljubljeni časopisi in revije, ki jih kupujem: Mladina, Dnevnik, Gea, Življenje in Tehnika, VIP in občasno Radar. Seveda pa tudi preko spleta pregledam časopise z drugega političnega pola zaradi boljše informiranosti.

Satan prihaja v Križanke, v Moskvi pa satane tepejo

 Ob gledanju današnje Piramide, sem se res pošteno zabaval. Ok, bom pač to tako poimenoval. Gostje so bili Saša Einsiedler, Vili Resnik in Marjan Podobnik. No, verjetno sploh ne bi bilo tako zabavno, če ne bi bile teme tako posrečeno izbrane. Sploh dve.

Prihod satana v Križanke. 
Podobno kot na Hrvaškem leto ali dve nazaj, se je tudi pri nas takoj formiral krizni štab katolikov z zahtevo po prepovedi koncera Marylin Mansona (prvi del imena si je sposodil od Marylin Monroe, drugi pa od množičnega morilca Charlesa Mansona). V primeru, če vseeno bo, bodo preventivno molili in prosili Boga, naj njegov obisk v Sloveniji mine čim prej in s čim manj škode za slovensko mladino.
Saša in Marjan sta kar tekmovala v (ne)poznavanju njegove glasbe in lika. Zvedel sem, da gre pravzaprav za satanista, častilca samomora in antikrista, ki zelo slabo vpliva na mladino. Vili, ki je sicer branil svobodo do izražanja, nam je raje svetoval naj namesto na koncerte Marylina hodimo na slovenske (verjetno je mislil na svoje).
No, ker poznam Mansona, vem, da so to vse neumnosti. Nekoč sem poslušal dokaj podobno zvrst glasbe (industrijski rock- Nine Inch Nails, Ministry, Einsturzende NeuBauten, Revolting Cocks, Consolidated…). Lahko povem, da gre za, hočeš ali nočeš, umetnika, ki si je ustvaril zelo svojevrsten imidž s katerim trka na meje dobrega okusa, sploh pri ljudeh, ki imajo ozek občutek za to, kaj je lepo in kaj ne. Ko sem ga prvič videl pred kakšnimi desetimi leti s tistimi vampirskimi lečami, belim make-upom, rdečo travestitsko obleko, visokimi rdečimi škornji, zakritim angelskim, brezspolnim mednožjem ter kričečim glasom, sem bil zgrožen in navdušen hkrati. Nekaj novega, celo poslušljivega. Vendar pa je ravno to, da je bil tako zelo drugačen od drugih na vedno en in isti način povzročilo, da sem se ga naveličal. Vse bolj je začel težiti s krščanskio simboliko na tak ali drugačen način in predelavami komadov. Še vedno rad pogledam njegove sicer pozerske video spote in prisluhnem glasbi, če bi mogoče slišal kak zanimiv ritem, to je pa tudi vse.
Krizni skupini katolikov sporočam, naj raje molijo k Bogu, da v tistem času ne bo kje na svetu kak preoblečen satan v duhovniški opravi zlorabil kakšnega otroka. Marylin Manson si želi zgolj šova in denarja svojih poslušalcev in je tako neškodljiv kot je votel vaš strah. Ne obstaja zaman ljudski pregovor, ki pravi, da pes, ki laja, ne grize.

Pretep moskovskih gayevskih aktivistov in evropskih poslancev.
Saši, ki je sita feminizacije moških sporočam, da mislim, da so ženske tiste, ki so krive za tako stanje in ne vsega krivi gayi. Očitno si večina zahodnih žensk želi obritih, napudrani in nališpanih, dišečih moških s prefinjenim občutkom za zunanjost. V naravi je večinoma tako, da ženski spol dirigira izgled moškega.

V vsaki družbi je od pamtiveka vedno bilo tako, da je bil določen odstotek populacije istospolno usmerjen. Raziskave pravijo da od 2-3% žensk ter 5 -10% moških. Torej gre za neko številko, ki jo je določila narava in se ne spreminja. Med duhovščino naj bi bil ta odstotek celo 30% – obstaja tudi logična razlaga zakaj, vendar o tem kdaj drugič. Ne moremo je zanikati in se sprenevedati. Ker je aktivistični del gayev tisti, ki ga lahko vidimo (večina gayev se tako ali tako varno skriva po zakonih), so deležni vseh možnih nestrpnosti. Vendar je resnično hinavsko, da bi družba raje videla, da jih ni oz. če že morajo biti, da so skriti, kot da so pošteni in se odkrijejo. Cankar bi rekel, brezmadežna dolina Šentflorjanska.
Prav je, da so vsakoletne gay parade, ki so skozi vsa ta leta postale neke vrste subkultura. Ne vem zakaj parad ne organizirajo tudi druge interesne skupine na sebi lasten način in prinesejo v Ljubljano nekaj življenja.
Glede nato, da je Rusija skoraj čez noč skočila iz komunističnega v krščansko enoumje, so take skrajne homofobne reakcije znak nasvobode, primitivizma in z uniformirano, nasilno izključujočo versko tradicijo prežete družbe. Zanimivo je, da podobne sindrome preskoka iz enega enoumja v drugega pravzaprav doživlja pretežni del bivšega vzhodnega komunističnega bloka Evrope. Prednjači katoliško zatohla Poljska, kjer varuhinja otrokovih pravic vidi “homoseksualno grožnjo” celo v Telebajskih. Ko bi se vsaj hecal. Tam je predsednik neke stranke, ki je celo v vladni koaliciji, brez sramu izjavil, da je potrebno Poljsko očistiti komunistov in homoseksualcev. Hitlerjanski besednjak v državi članici evropske unije, ki pa začuda ostaja nekaznovan, celo družbeno zaželen, s katerim se pridobiva volilne glasove. Če bi to isto rekel za Žide, bi verjetno že sedel v zaporu. Ampak, družba je očitno bolj senzibilna do slednjih kot do gayev, pa čeprav so tudi te na veliko kurili v nemških koncentracijskih taboriščih.
Sodelujoči so bolj govorili o pravicah gayev, kot nezaslišanem pretepaškem incidentu. Strinjali so se, da si gayi želijo več pravic kot jim pripada in da mora biti večina tista, ki odmerja nivo pravic manjšinam. Pravno je to več kot sporno, saj bi to pomenilo, da se zgublja zakonsko bistvo o enakosti vseh pred zakonom in se logika razsojanja podreja večini brez vključene stroke. Lepo je tako arogantno misliti, dokler pripadaš večini. Vsaj to se strinjam z njimi, da se tak incident pri nas zaenkrat vseeno ne more zgoditi. Slišati je bilo tudi, da je brezveze, da se družba ukvarja s takimi obrobnimi stvarmi, ko pa imamo toliko pomembnejših. Le kdaj bo zmanjkalo teh “pomembnejših tem” v tej družbi in bodo prišel na vrsto manj pomembne? Če smo pošteni, nikoli.
Seveda pa od Saše, Marjana in Vilija nisem pričakoval izostrenega občutka do manjših, za katere v Sloveniji tako ali tako velja, da uživajo preveč pravic. Če res tako mislijo, potem morajo priznati, da je lušno biti Rom ali gay. Vendar, kako lušno je, če te celotna vas z vaškimi stražami protipravno prežene v geto z logiko generalizirane krivde ali ti razbijejo nos, ker si upaš povedati kdo si, verjetno od njih ne bom nikoli zvedel. Verniki, ki pravijo, da so trpeli v svinčenem komunizmu verjetno vedo kakšen občutek je to. Upam, da ne mislijo, da je lasten samo njim. Na Poljskem in Rusiji, kot kaže, že mislijo tako. Ekskluzivnost pa taka.

Zakaj ste izgnali Boga iz šol?

Že dolgo nisem zasledil večje krščanske manipulacije, ki hoče povedati, da manj ko bo krščanstva, več bo pokolov kot ta v Virginiji. Hudo! Nisem niti najmanj dvomil, da tudi raznorazni interpretatorji sebi lastne krščanske ideologije ne bodo pristavila svojo “rešitev problema”. Hecno je, da je ta video naredila AFA oz. “America`s largest pro-family Action site”. Verjetno ni potrebno preveč razlagat, da gre za hinavce, ki po eni strani podpirajo Busha torej tudi iraško vojno in njeno financiranje, po drugi strani pa se borijo za življenje. Pa razumi, če lahko.

Nikoli mi sicer ni bilo jasno kaj sploh so krščanske vrednote, saj zavestno nisem dopustil, da bi mi nekdo zdravo pamet uniformiral v neko ideologijo in rekel, da je ta zdrava pamet pravzaprav njegova last napisana v nekih božjih zapovedih in da sem jaz tisti, ki se mu lahko zahvalim za njih, saj mi jih je pokazal in ga moram zato slediti.
Moj nasvet za katerega pa ne bom lansiral videa na YouTube in se prikazoval v vlogi odrešenika: Kaj ko bi se ti nori Američani preprosto raje več ukvarjali z lastnimi otroki?

Janšizacija Slovenije

Zadnji mesec dni se kar naprej v medijih pogovarja o SOVI, njenih tajnih fondih, prisluškovalnih avtomobilih, Drnovškovi karti…Skratka, temu ni konca ne kraja. Če v Najdi.si vtipkaš besedo sova, je neprimerljivo več zadetkov, ki  bi pisali o tajni službi kot o pravi sovi, ujedi.

Bolj ko se dviguje javna podpora SD- ju, bolj poslušamo o tem, bolj ko se bližajo volitve, bolj se pere umazano perilo. Glede na to, kako pomambna je SOVA (mora biti, če ne si ne znam razložiti takega medijskega zanimanja), kako to, da se je vladajoči niso lotili leto, dve nazaj ali kar na začetku mandata? Se nekdo boji morebitnega kratkega spomina volilcev?

V ozadju vsega tiči Janez Janša. Kdo drug pa? Tako kot je tičal takrat, ko so nam vsilili 6 mesečno Bajukovo vlado (ki je, najverjetneje, pobirala plače še eno leto, močno dvomim, da so se ji odpovedali), tako, kot je tičal takrat, ko je razpadel Demos, tako kot je tičal takrat, ko se je govorilo o orožarski aferi. Verjetno mu Drnovškova letalska karta res ne pomeni veliko, vendar je to hitel govoriti takrat, ko je že poskrbel, da je zanjo zvedela slovenska javnost. Njegove revanšistične reakcije na Kučanovo izjavo s katero se je bivši predsednik postavil v bran zdajšnjemu, so zelo zgovorne. Obračunavanje v stilu makartizma, ki se ga ne bi sramovali le še v današnji Poljski (ne bom trdil, vendar dvomim, da je med tvorci današnje Poljske “lustracijske” politike kaj bivših komunistov, Janša pa je bil član KPJ) je popolnoma nezrel izpad za nekoga, ki vodi to državo. Tak način obračunavanja lahko sicer zadovolji le še njegove največje in najbolj fanatične volilce, ki še vedno živijo v “rdeči ” paranoji in časih povojnih pobojev ter vidijo komuniste celo v hišnih muhah. Nekatere od nas, ki smo siti že desetletje trajajočih rdeče-črnih igric pa skrbi, kakšen človek sploh vodi to državo in kam se zgublja energija slovenske javnosti.

Janševe karakterne težave se zrcalijo v večnih zamerah do ljudi, ki se vlačejo še iz časov, ko je bil član socialistične mladine in celo kandidiral za njenega predsednika. Ustvarja umetne afere, zganja paranojo pred bivšimi komunisti (na svojo komunistično preteklost seveda pozabi), ne glede na njihovo zgodovinsko vlogo, nebulozno blati predsednika države in ustvarja sliko, da so pod vladavino LDS- a pravzaprav še vedno vladali t.i. svinčeni časi, kjer se je vsakomur prisluškovalo, sledio. Čakam še, da pridejo tudi zgodbe o likvidacijah na plan. 
Vendar kot kaže (SD je vse bolj priljubljena in javnost se je nagonsko postavila na stran šibkejšega v konfliku Janša – Drnovšek), se je vožd le nekoliko uštel. Ali je popolnoma podcenil inteligenco slovenskega volilnega telesa ali pa mu še manjka kilometraže pri ustvarjanju političnih konstruktov. Mislim, da je prvo, saj vsak lahko vidi, da nam, kot državi, vseeno ne gre tako zelo dobro, da bi se lahko ukvarjali z Janševimi nevrotičnimi fantazmami.

Ja, kot kaže je SOVA res spletla neke vrste mafijsko mrežo in je zapravljala davkoplačevalski denar za privatne potrebe njenih ljudi, vendar, ko bo rešena tudi mati vseh slovenskih afer, trgovina z orožjem, takrat bom pa rekel: Bravo Janša, res ti je zgolj do tega, da spraviš SOVO v red in ne le, da se dokoplješ do njenih arhivov, kjer bi bilo mogoče kaj obremenilnega tudi o tebi.

Bojim pa se, da tega ne bom nikoli rekel, čeprav bi zelo rad. Vemo vsi zelo dobro zakaj. No, vsaj tisti, ki se ne sprenevedamo. 

No, da pa tudi tale moj prispevek ne bo eden izmed mnogih, ki se bo uvrstil v iskalnike pod besedo sova v smislu slovenske varnostno-obveščevalne agencije in ga bo našel nekdo, ki želi kaj več zvedeti o pravi sovi, prilagam nekaj podatkov o tej čudoviti ptici z wikipedije, ki je pomembnejša od vseh teh človeških kozlarij:

Sôve (znanstveno ime Strigiformes) so red ptic, v katerega običajno spadata dve družini:
pegaste sove Tytonidae
sove Strigidae

Red sov vsebuje okoli 210 vrst. Obe družini živita v Evropi in tudi v Sloveniji.
Sove so povsem prilagojene nočnemu lovu. Velike oči so povsem prilagojene za gledanje v mraku in trdi temi. Na mrežnici imajo veliko več na svetlobo občutljivih celic kot dnevne ptice. Oči imajo sove nameščene na prednjem delu glave, kar jim sicer oži vidno polje, prednost takega položaja oči pa je v tem, da lahko natančno določijo razdaljo med njimi in objekti v naravi ter plenom. Oči so poleg tega nepremične, kar nadomesti velika okretnost v vratu, ki omogoča sovam obračanje glave za kar 270 stopinj.
Sluh sov je prav tako izredno razvit, poleg tega pa imajo »obraz« oblikovan tako, da zvok usmerja proti ušesom, kar jim omogoča natančno določanje lokacije plena tudi, če ga ne vidijo.
Sove so tudi skoraj povsem neslišne pri letu, kar jim omogoča posebna oblika mehkega perja, ki pokriva njihova krila. Poleg tega zunanji robovi koncev perutnic niso osti in celoviti ampak »razčesani«. Tako zrak neslišno drsi preko kril.
Kot ujede imajo tudi sove ostre, upognjene kljune prilagojene trganju mesa in ostre kremplje prirejene za napad, s katerimi zgrabijo plen.

Pegasta sova (znanstveno ime Tyto alba) živi na vseh celinah razen na Antarktiki. V Evropi živi tudi pri nas v Sloveniji, kjer pa je že precej redka.Pri nas gnezdi do 150 parov, prezimuje pa do 300 osebkov.Velika je od 33-36cm. Hrani se z malimi sesalci, pticami in žuželkami.Prostore za gnezdenje si izbira na podstrešjih, v duplih in gnezdilnicah. Na leto ima 1-2 legli s 4-7 jajci. Samica vali sama. Samec jo med tem oskrbuje s hrano. Mlade sove so sposobne leteti po 60 dneh, a se še vedno zadržujejo v bližini kraja izvalitve. Rade imajo toplo klimo z milimi zimami. Živijo v cerkvenih zvonikih (vsaj nekomu prav pridejo:), skednjih in propadajočih stavbah blizu travnikov, kjer je veliko malih sesalcev s katerimi se hrani pegasta sova.

Izvirno!

No, to pa je izvirna reklama za promocijo svoje pornografske strani,he,he…Samo ne vem od kje toliko kože:)

Krvavec, Zvoh, vrh Korena

Večina ljudi omenjeni konec obišče pozimi, ko je smuka. Kar pa jaz ne smučam, no sem samo enkrat v življenju, 5.razred OŠ – šola v naravi, raje obiskujem hribe takrat, ko na njih ni snega.

Tako sem se v nedeljo odpravil tja. Spet malo pokukati v naravo, povohati zrak, spočiti oči, se prepustiti za nekaj trenutkov soncu in opazovati okolico, se družiti ter seveda narediti kaj fotografij.

S kolegom sva se ob osmih zjutraj odpravila iz Ljubljane. Pot, ki je bila cel čas asfaltirana, je šla od Ambroža pod Krvavcem do Kriške planine. Tam sva parkirala avto. Okoli 1500 m visoko. Nato je sledila strma pot do koče na Krvavcu in oddajnika. Potem se je pokazal nov vrh, Zvoh, kjer se bohoti prazno akumulacijsko jezero, verjetno za umetno zasneževanje, ki zelo pogrša izgled okolice. Cel čas so bile ob poti sedežnice. Ko sva prisopihala na vrh, se nama je zazdelo, da pa vseeno hočeva še malo dlje hoditi in še malo uživati v čudoviti okolici, tako da sva se namenila na najbližji vrh, ki sva ga videla, misleč, da je tisto Zvoh. Potrebovala sva slabo uro čez Kalški greben (vse te nazive vem zdaj, ko sem malo pobrskal po spletu), da sva prišla do novega cilja (vrh Korena). Vmes je bilo potrebno celo malo stopiti na kline in se prijeti za zajlo, vendar ni bilo hudega. Verjetno je zaradi tega pot na Hribi.net označena kot zahtevna.
Vrh Korena je najvišji skoraj dvatisočak. Meri namreč natanko 1999 m. Tam se je popolnoma odprl čudovit pogled na kamniške alpe, Kamniško sedlo se je zdelo na dosegu roke. Zaradi dobre vidljivosti, sta se videla celo Nanos in Snežnik na primorski strani. Zdelo se mi je, da vidim polovico Slovenije. Jadralno letalo se je tiho dvigalo in spuščalo nad Kamniško Bistrico. Po sosednjih vrhovih so se videli planinci, čeprav jih je bilo glede na ugodne vremenske razmere relativno malo. Na levi strani grebena v dolini pod nami (planina Dolga njiva), so se pasle in meketale ovčke. Na desni strani, planini Koren, pa so se videle lesena pastirska koča in mlake kjer pije živina. Prava planinska idila. Od tam je krasno izhodišče za obisk drugih vrhov, ki jih je v okolici precej. Na vrhu sem kar naprej buljil v hrib zanimive oblike, ki mu ne poznam imena. Zgledal mi je kot tiranozavrova glava.

Po poti nas je cel čas spremljalo lepo gorsko cvetje in ruševje, katerega smola je opojno dišala na sončnih, zatišnih mestih. Na koncu sva si na Kriški planini še privoščila kosilo, joto, ki pa je imela bolj okus po pasulju. Očitno ga je nekaj ostalo od prejšnjih dni in da se ne bi metal, so ga z malo dodanega zelja prekrstili v joto. Ah, pa taka podjetnost…

Jaz sem zelo užival in ko bo priložnost, TAKOJ spet v hribe.

Ponižujoč svet

“Danes je svet zelo drugačen od tistega starega, ko so možje po pravilu več zaslužili. Kakor ugotavljate, se je vse obrnilo na glavo. Svet nadzorujejo ženske in tak svet je za vas ne samo neobvladljiv, temveč zelo ponižujoč.”

Pater Christian Gosteničnik, v Družini.

 p.s. se vzdržim vseh “ponižujočih” komentarjev..