Koncno v Bangkoku

Po vseh pripetljajih s snegom in zamudami, mi je uspelo ceprav s 5 dnevnim zamikom priti do tega glavnega tajskega mesta.

Mesto je veliko, precej onesnazeno, tako zrak kot voda. Ljudje se mi zdijo prijazni in nekoliko vsiljivi saj se na vsak nacin trudijo prodati kar koli. Ni se tezko znajti, saj imajo veliko stvari dobro urejenih in prilagojenih turistom. Peljal sem se z ladjico po Chao Phraya River, sel na sprehod po neki smrdeci ulici, kjer so prodajai ocvrte zabe, kobilice, scurke in gosenice. Ne hecam se. Naredil sem tudi fotografijo.    

Nahajam se na glavni turisticni ulici KhaoSan Road. Po vecini evropskih mest je glavna turisticna ulica ponavadi najbolj draga in razkosna tukaj pa ni ravno tako. Spim v neki luknji vendar se ne sekiram prvec, ker grem jutri naprej na jug v Koh Tao, kjer bom ostal dlje casa, tako, da bom bolj pazil kaj najemam.

Toliko za zdaj!   

Celoten povzetek potovanja tukaj

Pozdravi iz Torremolinosa

Hehe. pa se mi je zgodila nenacrtovana tezava.

Sneg pri Beljaku je blokiral celoten promet, tako da je vlak, ki naj bi me pripeljal na letalisce imel 4 urno zamudo. Zamudili so tudi tisti, ki so se odpravili z avtomobili. Skratka, cela pizd***.

In kaj sedaj? K sreci je letalska druzba lahko prestavila let vendar sele cez pet dni. Vendar biti v Munchenu pet dni je res brezveze, sploh v zimskem casu. In tako je padla ideja, da vzamemo last minute varianto, ki jih ponujajo po celotnem munchenskem letaliscu.  In tako se je vse zaenkrat koncalo v Spaniji. Zdaj smo tukaj do 28.1.06. nato letimo nazaj v Munchen in nato naslednji dan za Bangkok.

Vceraj sem obiskal Malago, danes pa Gibraltar, tako, da ne morem reci, da mi je ravno dolgcas. 

Ah, toliko….Se javljam sproti, ce bo moznost. Ko bom doma pa opremim celotno besedilo s slikami in natancnejsimi opisi krajev.

CAV!

Dan D in Dali

Danes je krasen dan za odhod. Nekam, kjer številke izražene v kilometrih povedo, da je res daleč. To bo kar moj osebni rekord.

Počasi vzburjenost narašča, ker se podajam v neznano. Prvič grem nekam, kjer bo vse več ali manj odvisno od mene in občutka za “znajti se”. Zdaj ni neke turistične agencije v ozadju čez katero bi se lahko pritožil, če mi kaj ne bi bilo všeč.

Naj razmislim:

10 mikic, troje kratkih hlač, nekaj gat, kopalke, sandali, fotoaparat, maestro kartica, nekaj gotovine, zobna ščetka in pasta, milo, gsm, dva polnilca, velika in mala brisača, potni list, letalska in vlak karta, dva sendviča, vodo bom sproti kupoval, joj, še kaj? Ah, še aktivno oglje, malo šnopčka za čistejši želodec in tekočino za razkuževanje rok…Tam si bom kupil še mleko za sončenje ..Ob povratku pa še nakup naročenih začimb…In vse to bom moral stlačiti v malo večji “ruzak”. Večje potovalke ne pridejo v poštev, ker ne mislim biti samo na enem mestu.

V Bangkoku me čaka 33 stopinj in visoka vlažnost…že vidim, kako bom mikice in gate pral, ker mi bo hitro zmanjkalo svežih..Upam, da bo ob morju kaj boljše.

ČAV!

P.S Ravno danes je 18. obletnica smrti meni dragega umetnika Salvador Dalija, zato nekaj njegovih slik….

Otrok vas stane 125.000 evrov

…so izračunali v Mojih Financah.

Ne vem sicer na kaj namigujejo s tem naslovom vendar ker gre za časopis z izraženim občutkom za lastne finance in karierizem, sem ob prebiranju članka dobil občutek, kot da gre za zastraševanje.

Če pomislim na moje materialno revne a drugače zelo ljubeče “kreatorje”, bi ob natančnem zavedanju koliko stroškov bosta imela z mano, verjetno ne mogel danes pisati bloga, ker me preprosto ne bi bilo.

Še dobro, da takrat družbe ni krojila taka “kalkulacijska” miselnost ampak “grdi” socializem.

Lado Bizovičar – Poglejte si, kdo nas “futra”

Namreč, vsak teden pri oddaji TLP ponavlja en in isti stavek, ko hoče povedati, da so na vrsti reklame.

Ne vem sicer kdo plačuje Ladotu položnice, saj če bi si jih sam, bi verjetno med njimi zasledil tudi položnico za obvezni RTV prispevek, ki vsak mesec znaša dobrih 10 eurov. In če bi jo videl, bi ob preprostem sklepu lahko hitro ugotovil, da ta isti prispevek plačuje še na stotine tisočev slovenskih gospodinjstev, kar znese kar nekaj milijonov evrov vsak mesec, ki ja za požrtno RTV očitno premalo.

Kritiki prejšnje oblasti so vedno govorili, kako požrtno televizijo imamo, zdaj pa so čudežno utihnili. Celo verjel sem jim do neke meje,  zdaj pa sem kar nekako razočaran, ker je gorečnost kritike o “silah kontinuitete, ki so se zažrle v RTVS”, hitro zvodenela. Boljši poslovni rezultati, seveda ne botrujejo odsotnosti kritike, saj bi v nasprotnem o pozitivnih številkah kar naprej poslušali v medijih,  s Simonittijem na čelu. Jih je prepričala turbo Natalija in nasplošno več viž, mogoče več ideološke sorodnosti oz. več “štuhecev” v programskem svetu RTVS, več verskega programa, prenosov maš, več “moralnih” filmov, več posnetkov vožda Janše& co. v poročilih, zgolj sprememba oblasti, ne vem…

Ladotu predlagam, naj naslednjič ko bo napovedoval reklame pove – poglejte si, kdo nas futra, ker je vašega denarja za nas premalo. Tako bomo vsaj vedeli, da se zaveda, kdo v največji meri financira tudi njegove honorarje.

In kaj se je zgodilo z znižanim RTV prispevkom in tretjim programom, ki ga je obljubljala oblast? Že vidim, kako bi mi zabrusili, če se zavedam, koliko več reklam bi moral prenašati oz. koliko bolj pogosto bi moral Lado povedati zgornji stavek, ki me tako zelo moti, če bi bil prispevek nižji. Ah, kako so prijazni…Čudim se, da sploh so potrebe po reklamah glede na to, kaj je vse bilo “po grimsoidno” obljubljano.

Alojz Sok: Brez pesticidov ni možno ničesar pridelati

Tako misli član vladne stranke, ki očino še ni slišal, da se da pridelovati tudi brez strupa z uspešnimi, naravni postopki, ki jih je naše, s profitom in subvencijami degenerirano kmetijstvo že zdavnaj pozabilo. Vendar kmetijstvo je nekaj drugega in še bolj uničujočega za naravo o čemer bom razmišljal kdaj drugič.

Vlada bo popustila zahtevam vrtičkarjev in dovolila širšo uporabo pesticidov. Torej za tri paradižnike, dve kumarici, eno zeljnato glavo in pol kile čebule in enako solate, bodo ti ljudje lahko zmetali bistveno več strupa v naravo kot so do sedaj, saj jim bo po novi zakonodaji cela paleta pesticidov veliko bolj dostopna.

Interes te države je, da lahko vrtičkarji nemoteno pridelujejo svojo zelenjavo, namesto da usmeri zakonodajo v to smer, da se zaščiti okolje in podtalnica. Kaj pomeni, da lahko nek okoljsko neosveščen vrtičkar, ki zgolj na embalaži prebere, da izdelek pomaga proti nekemu škodljivcu pri njegovi solati, kako pa ta strup vpliva na okolje, seveda nima pojma, meče strup kolikor ga je volja, za naravo in človeka?

Pravica do čistega okolja bi morala biti v vsaki normalni družbi nad pravico do vrtičkarstva, ki ne le da uničuje okolje ampak tudi nadvse kazi zunanji izgled krajine. Poglejmo območje, ki je ob ljubljanski žalah. Podobno je romskemu naselju. Tujci verjetno tako tudi mislijo. In če bi tam dejansko prebivali Romi, bi jih seveda prej izgnali kot bodo vrtičkarje, če jih bodo spoh kdaj. In če smo že pri Romih….Spominjam se, da je bil argument za rušenje romskih objektov v Ambrusu tudi podtalnica. Ha,ha, torej ravno tisto, kar naši vrtičkarji uničujejo in bodo po novi zakonodaji lahko še bolj. Kakšno licemerje!

Paradoks vrtičkarstva je v tem, da ti ljudje čutijo neko povezanost z naravo in jo manifestirajo s tem, da sadijo in pridelujejo po drugi strani pa to počnejo z najmanjšo linijo upora, torej z zastrupljanjem. Lažje je namreč kupiti pesticid v trgovini in ga zmetati po paradižniku, kot prebrati knjigo o biološkem pridelovanju in se iz nje kaj naučiti. Seveda ne vidijo, da bi naravi in nam vsem še najbolj koristili, če bi pobrali svoja šila in kopita in nehali s pesticidnim vrtnarjenjem.

Čebelarji so seveda zagnali vik in krik, saj bo po novi zakonodaji še več pesticidov v naravi, kar pomeni, da bo poginilo še več čebelic. Se spominjate lanskega masovnega pogina teh plemenitih živalic? In če je nekaj škodljivo čebeli, je tudi človeku.

Nova zakonodaja o tem področju je še večji zločin, kot je stara. Če taki neizobraženi ljude, kot je g. Sok sodelujejo pri pisanju tako pomembne zakonodaje in jo potem še zagovarjajo z neresnicami, me je resnično strah naše prihodnosti. Namreč, vse, kar uničuje naravo, uničuje tudi zdravje. Kratkovidnost g.Soka, katerega plačo zastrupljeni in bolani državljani ne bodo več mogli financirati, je neizmerna.

Trenja o cerkvenem premoženju

Pravzaprav se o tem govori že odkar je Slovenija začela z denacionalizacijo. RKC kot največja “upravičenka” pri veliko ljudeh zbuja občutek hinavske institucije, saj na veliko trosi ideologijo o skromnosti po drugi strani pa dobiva premoženje + odškodnine + proračunske subvencije + preko podjetij kot investitor z motivom dobička nastopa na trgu kapitala in s tem podpira kapitalizem, ki ga po drugi strani rada kritizira.
Do sedaj je RKC dobila za več kot 200 milijonov evrov vrnjenega premoženja. Še veliko milijonov evrov vredno premoženje pa čaka na rešitev. Če bo RKC dobila vse, kar je zahtevala, bo to pomenilo, da bo lastnica več kot 2% površine Slovenije. Da o stavbah niti ne govorim.

Glede na to, da v smislu pravičnosti veliko ljudi z rezervo gleda na današnji družbeni sistem, ki se mu reče demokracija, si je težko predstavljati kaj je šele pravičnost pomenila v fevdalizmu. In veliko premoženja cerkve izhaja ravno iz fevdalnega obdobja. Nekaj takega premoženja je celo odvzela heretikom in čarovnicam pred likvidacijami. Pravzaprav nihče ne govori o tem kako je cerkev sploh prišla do njega, govori se le o tem, kako so ji zlobni komunisti vse pobrali. Obljubljanje nebes vernikom, če zapustijo cerkvi premoženje, bi lahko bil en način. Verjetno je veliko vernikov zaradi zelo velike stopnje indoktrinacije katolištva v svojem nazoru prepisalo premoženje RKC, ta pa seveda ni neumna, da bi se ga branila. In če je bil ta vernik na visokem družbenem položaju ter je cerkvi zaradi izkazanega interesa prepisal premoženje, ki mogoče sploh ni bilo njegovo? V fevdalizmu se je to dalo še lažje narediti kot danes sploh ob taki moči in avtoriteti, ki jo je RKC predstavljala v tistem času. In ko se cerkvi vrne tako premoženje, se uzakoni tudi taka nepravilnost. Ne smemo pozabiti, da bolj ko gremo nazaj v zgodovino, večji vpliv je imela RKC na odločitve ljudi. Predvidevam pa, da jim danes niti približno toliko vernikov ne prepusti svojega premoženja, saj je k sreči verskega enoumja vseeno nekoliko manj kot nekoč.
V vseh teh stoletjih se je nabralo ogromno premoženja. Zaradi svojega izjemnega družbenega vpliva na vladarje, verjetno ni imela prevelikih problemov, kako priti do denarja in vso to premoženje vzdrževati. Danes stvari niso več tako samoumevne. Vsaj meni se zdi, da ne bi smele biti, vernikom so verjetno še vedno.

Zaradi napredka znanosti, kulture, ki ni bila zgolj reciklaža verskih idej, in spreminjanja nazora ljudi, se je del sveta, kjer je krščanstvo imelo svojo bazo, počasi obrnilo v drugačno smer, kot bi si RKC želela.
Prav neverjetno je, kaj so si cerkveni ideologi vse izmislili, da bi nadoknadili družbeni manjko, ki je nastal z manjšanjem vpliva cerkve v družbi. Seveda se ta manjko vidi na materialnem nivoju zato je cerkev tudi zajahala vse konje v to smer

Danes, ko nekako velja načelo ločitve države in cerkve, se povsod po svetu RKC poslužuje kar veliko trikov, kako se čim bolj uspešno prisesati na državni proračun. V državah, kjer je manj privilegirana, se seveda zgovarja na druge države, kjer je bolj. Kar poslušajte njene predstavnike, kako se zgovarjajo na tujino, ko hočejo doseči boljši izplen.

RKC se je že zdavnaj spomnila recepta, kako doseči, da stroške vzdrževanja verskih objektov prepusti državi. Čim več cerkvenih objektov je potrebno razglasiti za del pomembne zapuščine zgodovine nekega naroda. To je še lažje doseči, če cerkve personaliziraš z imeni znanih osebnosti določenega zgodovinskega obdobja (npr. Plečnikova cerkev). Torej z znanimi arhitekti, slikarji, kiparji, raznoraznimi umetniki. Tako RKC lažje argumentira zakaj mora država poskrbeti za vzdrževanje takega objekta, pa čeprav je verska opredelitev neke znane zgodovinske osebe njena osebna stvar. Kot tudi to ali je neka kičasta cerkev na vrhu hriba res del kulturne dediščine ali zgolj cerkvene kalkulacije. Odločitev se ponavadi ne prepušča javni obravnavi kaj šele referendumom ali podobnim demokratičnim odločanjem ampak posameznikom na državnih položajih.

Vendar državno vzdrževanje cerkvenih objektov za RKC seveda ni dovolj. Hitro se je pojavila tudi potreba po čim večji implementaciji cerkvene duhovščine v različne pore družbe. Seveda spet na stroške države. Ena takih je, da verniki potrebujejo nujno duhovno oskrbo sploh med poklici, kjer nimajo časa hoditi po cerkvah. V nasprotnem naj bi bile kršene njihove pravice, ki izhajajo iz t.i. verskih čustev.
Naslednja stvar je financiranje cerkvene duhovščine, njihovih zdravstvenih in socialnih prispevkov, ker baje delajo družbeno koristno delo in si sami ne morejo zaslužiti sredstev. “Revna” cerkev, ki ne plačuje nobenih zemljiških prispevkov, kaj šele davkov, seveda nima denarja za svojo duhovščino.

Pri cerkvi radi rečejo, kako financirajo Karitas. Nikoli pa ne rečejo kolikšna je razlika med prihodki in odhodki. Kaj če je ta razlika zelo velika v korist prihodkov in v resnici RKC namenja zgolj majhen delež za Karitas, ki je seveda bolj kot pomoč ljudem potreben za dobrikanje javnosti?

Požrtnost cerkve po materialnem se kaže tudi v tem, da si večkrat ne želi zgolj vračila objekta ampak tudi odškodnino, ker ga ni mogla uporabljati, češ, da je krivda države, ker ima tako dolgotrajne postopke.

In ko se bo ves ta cirkus okoli denacionalizacje polegel, takrat, ko bo zmanjkalo zahtevanih objektov in zemlje, je RKC preko svojega poslušnega vernika in malteškega viteza, bolj znanega kot minister za pravosodje, pripravila načrt oz. lepše rečeno zakon, kako se za veke vekov dodatno prisesati na državi proračun, ki pa ga ne polnijo zgolj verniki njene vere ampak tudi drugi državljani. To, da si slednji tega mogoče ne želijo, celo v demokraciji ni pomembno. Vprašanje ali omenjeni državni funkcionar mogoče ne dela več v korist države katero zastopa in od katere prejema plačo ampak v korist verstva, ki mu pripada, se verjetno med verniki redko kdo vpraša. Pa bi bilo prav, če bi se. Gre za naš skupen denar. Več ko ga bomo usmerjali za razna verstva in njihove pokvarjene apetite po proračunskem denarju, manj ga bo ostalo za življenske stvari navadnih državljanov kot so sociala ali zdravstvo.

Jezus z vami, d.o.o.