ateistek

Rasizem Stare zaveze

Stara zaveza, zgodba Eksodus. Zgodba, ki je ena izmed temeljev judovske religije.

Njeno bistvo temelji na t.i. božjih nadlogah, ki jih bog pošlje nad Egipčane, ker so Izraelce uporabljali za sužnje in jih niso želeli izpustiti v obljubljeno deželo. Bog izbere Mojzesa za posrednika, se mu razodene, ter ga določi za voditelja svojega izbranega ljudstva.

Bog Jahve pošlje Mojzesa k faraonu z zahtevo, da izpusti Izraelce. Ker faraon tega ne stori, mu Mojzes, v božjem imenu, zagrozi z nadlogami.

In res, pojavi se prva nadloga. Nil zakrvavi, vse ribe poginejo. Nato sledi invazija žab, komarjev, muh, domače živali začnejo poginjati, ljudem pa se na telesih pojavijo veliki turi. Mojzes se vmes vrača k faraonu in ga prosi za izpustitev, vendar je ta ves čas neomajan. Nadloge se nadaljujejo v obliki ogromne toče, nato nadaljuje z roji kobilic in s trodnevno temo.

Vse božje nadloge čudežno prizadenejo le Egipčane. Kljub vsemu je faraon še vedno trmast. Bog ga ima dovolj. Odloči se, da bo v znak maščevanja pobil vse egipčanske prvorojence. Izraelcem naroči, naj na vratih s krvjo mladega jagnjeta narišejo znak in opravijo obredno večerjo, medtem, ko bo kot angel smrti hodil po neoznačenih hišah in moril egipčanske otroke. Po božjem pokolu faraon le popusti in Izraelce pusti iz Egipta. Zgodi se eksodus (odhod) okoli 600.000 Izraelcev. Bog jih pospremi skozi puščavo, jih hrani in jim daje piti, dokler ne pridejo v obljubljeno deželo.

Znanstveniki so se na National Geographic-u pozabavali s to bibiljsko zgodbo, ki naj bi se zgodila v 13. stoletju pred našim štetjem in skušali odkriti koliko je v njej res nadnaravnega. Ob pregledu primernih območij nekdanjega Egipta, jim je dejansko uspelo določiti kam je dogajanje umeščeno. Ostanke mesta Pi-Ramzes, ki je sicer opisano kot dve mesti, so dejansko našli. Vodil pa ga je faraon Ramzes II.

Mesto je cvetelo, saj so ga hranile bogate vode Nila. Njegove vsakoletne poplave so prinašale obilico hranilnih snovi, kar je pripomoglo k boljšemu pridelku.

Vendar, paleoklimatologi so odkrili precejšnja odstopanja v klimi. Njihovi izračuni pokažejo, da je bil začetek vladavine Ramzesa II klimatsko zelo ugoden, nato pa je nastopilo sušno obdobje. In takrat se začnejo “božje” nadloge. Tokrat z znanstvenega vidika.

Gladina Nila je upadla rekordno nizko. Celo tako zelo, da so od njega ostale zgolj mlakuže. Zaradi nizkega vodostaja in nizke vsebnosti kisika ter presežka hranilnih snovi, se je v Nilu namnožila alga Oscillatoria Rubescens, ki vodo dejansko obarva rdeče. Žabji paglavci ob vplivu stresa (zmanjšanje kisika v vodi) hitreje rastejo, kar je čez nekaj časa povzročilo njihovo pravo invazijo. Biološka verižna reakcija se je nadaljevala tudi pri drugih živalih. Porušene razmere so povzročile bolezni domačih živali, nekatere pa so se prenesle tudi na človeka.
Končni pečat zgodbi zada silovit izbruh ognjenika Tera na otoku, ki ga danes imenujemo Santorini. Izbruh velja za enega najbolj nasilnih v zgodovini. Povzročil je izumrtje minojske civilizacije. Piroklastični oblaki kolosalnih razsežnosti in cunami, ki je segal celo 30 metrov visoko, so uničili vse, kar se je znašlo na poti. Vulkanski material so našli tudi v 700 kilometrov oddaljenem Egiptu, ki pa vulkanov nima. Izbruh vulkanskega pepela, ki se je dvignil več 10 kilometrov visoko in razširil na velik del Sredozemlja, je zakrivil zadnje udarce faraonu in njegovemu kraljestvu z nadlogo toče, kobilic in trodnevne teme.

Skeptiki take razlage dvomijo, da je Tera res povzročila omenjene tri nadloge, saj naj bi se izbruh vulkana zgodil nekaj 100 let prej. Vendar, naj verjamemo, da jih je res poslal Jahve?

Zadnja nadloga, ki je pobila vse egipčanske prvorojence (tudi faraonovega sina), pa je seveda nerazložljiva, saj ne obstaja bolezen, ki bi ubijala glede na nacionalno pripadnost. Lahko jo razumemo le v teološkem smislu, predvsem kot neke vrste manifest zmage Izraelcev. Lahko jo razumemo tudi kot zmago monoteizma nad politeizmom.

Arheologi še niso našli materialnih dokazov, da se je masovni odhod Izraelcev iz Egipta dejansko zgodil. Dokaz je edino Stara zaveza, če to seveda lahko sploh štejemo za dokazno gradivo, saj se iz zgornjega primera jasno vidi, kako neverjetno so njeni pisci, hote ali nehote, izkrivili realnost. Ravno tako iz materialnih dokazov sploh ne vemo, kdo so bili dejanski sužnji. So to bili res Izraelci ali kakšno drugo ljudstvo? Obstaja nekaj trditev, da je to bilo semitsko ljudstvo Hiksi, ki so, enako kot Izraelci, častili enega boga in imeli semitska imena. Vendar Hiksi niso sami odšli iz Egipta ampak so jih Egipčani pregnali. Torej, ni bilo nobenega božjega varstva.

Nadloge, ki se seveda niso dogajala v nekaj dneh, kot je to zapisano v Eksodusu, so tako neke vrste zapis izraelskih mitov, ki so se po ustnem izročilu prenašali iz roda v rod, brez pravih dokazov ali so to res bili oni ali pa so si vse skupaj sposodili in v resnici opisovali drugo ljudstvo ter zgodbo spremenili sebi v prid. Vsaka generacija je nekaj malega dodala, še največ verjetno sami zapisovalci, ki so zgodbo zapečatili. Nastal je nadvse všečen izdelek, ki aplavdira izraelski kolektivni narcisoidnosti. Potreba po njej izhaja iz dejstva, da se ljudje posamično ali pa kolektivno, radi vidimo kot zmagovalci. V tem Izraelci niso prav nič posebnega.

Povsem razumljivo je, da je človek pred 3000 leti še toliko bolj potreboval boga, saj je bil na precej nižji stopnji razumevanja okolja. Vendar pa je popolnoma nerazumljivo, da človek 21. stoletja še vedno razglaša mentalno stanje zavesti tistega človeka kot praktično resnico in celo še danes gradi nekakšne sebične religijske konstrukte, kljub temu, da ima na razpolago orodje razlag. Videnje in doživljanje realnosti človeka iz zgodovine, bi moralo ostati na nivoju umetniške svobode oz. inspiracij in prav nič več kot to.

Judje danes pokol egipčanskih prvorojencev praznujejo kot največji družinski praznik. Z verskim obredom večerje, ki se imenuje pasha (ang. passover, hebr. pesach), se zbere celotna družina in proslavi odhod Izraelcev iz Egipta. Ne ukvarjajo se z dejstvi tega religijskega konstrukta, ampak se predajajo praznovanju. Nekaj podobnega kot pri nas, ko se nihče ne sprašuje, kako je lahko človek rojen brez moškega semena a se vseeno praznuje njegovo rojstvo.

Zdi se mi popolnoma nesprejemljivo, da je danes veliko ljudi, ki izpričanemu božjemu rasizmu Eksodusa verjame ali ga celo smatra kot dejstvo. Sploh v Izraelu. Dovolj je pogledati k zidu objokovanja. Dejansko niti z očmi sodobnega človeka ne vidijo prav ničesar spornega v olastninjenem bogu, ki je zapisan kot množični izvajalca kolektivnega kaznovanja oz. pokolov, čeprav naj bi bili pred njim vsi enaki. Pravi nesmisel je častiti boga, ki je postavil 10 božjih zapovedi a jih je sam prekršil.

Eksodus bi moral biti danes okarakteriziran le kot knjiga daljne zgodovine ter dokaz, kako lahko človeku z malo znanja, gledano z današjimi očmi, podivja domišljija. Zgodilo pa se je to, da so jo pripadniki, “od boga izvoljenega ljudstva”, uporabili kot hvalospev samim sebi z rasistično konotacijo. Od prvega dne ustanovitve novodobnega, s sionizmom zastrupljenega Izraela, se na Bližnjem Vzhodu preliva kri in dogajajo vsakodnevne krivice in trpljenja.

Lahko mešetarjenje z bogom na račun drugega, sploh prinese drugačen izid? Bodo nekoč govorili zgodbe, kako je Jahve tokrat pobil milijone Palestincev, ker niso želeli sprejeti države njegovega izbranega ljudstva? Je 5 metrski zid v Gazi že prva božja nadloga?

Advertisements

julij 22, 2010 Posted by | Religije | 23 komentarjev