Izrojeno študentsko delo

Študentsko delo je bilo sprva mišljeno kot priložnostno delo, kar je dolgo časa tudi bilo. S prehodom družbe v bolj neizprosen kapitalizem, so delodajalci začeli vse bolj zaposlovati študente, ker so jim, stroškovno gledano, bolj ugodni. Tej nelojalni konkurenci oz. relikviji iz nekih drugih časov, je zato potrebno na trgu dela narediti konec, saj zaradi ene, priviligirane skupine prebivalstva, trpijo druge, za delo veliko bolj primerne skupine, za katere je ostalo manj dela.

Kaj sploh je primarna naloga študentov? Že njihovo poimenovanje pove vse. Vendar, kaj narediti, ko študent, raje dela kot študira in le tega zavlačuje v pozna dvajseta ali celo trideseta leta z izgovorom, da si drugače ne more privoščiti študija? Logika pravi, da je na trgu dela v nekem trenutku pač neka količina dela na razpolago. Manj kot bodo študentje delali, več bo dela za druge, torej tudi za starše. Država bo pobrala več davkov tako od atija in mame, ki bosta v odsotnosti “naraščajne konkurence” lažje našla delo. Ravno tako bo država pobrala tudi več davkov od delodajalca, kar pomeni, da bo tudi več denarja za štipendije tistim, ki jo potrebujejo.

Kako si iz d.o.o. izplačati nekaj dobička, ki bo manj obdavčen? Preprosto. Če imaš otroke stare od 15 let in naprej ter imajo status dijaka ali študenta, jih pošlji na servis po napotnice in jih izpolni do neobdavčljivih cenzusov. To je odkrilo veliko podjetnikov, kar je razlog, da se študentskim servisom konec leta promet poveča tudi več kot za polovico. Servisi so seveda zadovoljni, enako pa tudi razne študentske organizacije, ki od servisov dobivajo procente. Priložnost so navohali tudi razni študentski funkcionarji. Ideja po ustanovitvi podjetja, ki bo za določeno študentsko organizacijo opravila neko delo, ki bo povrhu še velikodušno plačano, se tako vsiljuje sama po sebi.

Če lahko študenti ob rednem študiju tudi vsak dan hodijo na 4,5 ali celo 8 urne delavnike, to lahko samo pomeni, da imajo veliko svobodnega časa in jih na fakultetah premalo obremenjujejo z učenjem. Kakšen je končni rezultat študiranja? Precej enoplaten. Z redkimi izjemami imamo mlade, ki več kot modrovati okoli prodaje ali sedeti v državni upravi oz. ministrstvih in premikati fikuse po sobi, sploh niso sposobni. Konec koncev, tudi profesorji so se prilagodili tržni logiki in hodijo po raznih imbecilnih fakultetah – ki jih je v Sloveniji 2/3 in so ustanovljene predvsem zato, da ima vsak bedak diplomo, sploh iz raznih pisarniško-državnih služb, kjer se je prekladanje papirja “razvilo” v pravo znanost – predavat snov, ki bi bila bolj primerna za osnovno šolo. Pri nas se dogaja popolna inflacija znanja, saj je vsaka topla voda razglašena za strokovno znanje. Prepričan sem, da je danes povprečen državljan, glede na okoliščine, manj izobražen kot je bil 30 let nazaj.

Kje so fiziki, matematiki, kemiki, strojniki, zdravniki? Njih ta družba potrebuje, ne pa ekonomistov, raznih družboslovcev, “pečat” pravnikov, filozofov (ok, Žižku oprostim), teologov in podobnih preganjevalcev megle. Če bi vse te fakultete, ki bolj kot prihodnost te države generirajo nov krog brezposelnih diplomirancev, zaprli za nekaj let, ne bi bilo prav nobene škode pa še proračunski denar bi prihranili.

Ker smo družba, ki ne temelji na izviru znanja ampak raje ribari v kalnem nekje pri repu, nam tistih nekaj res pametnih ljudi zbeži v tujino, ker jih naša družba ali sploh ne potrebuje ali pa ne more plačati dovolj. Če pogledate lestvice najbogateljših Slovencev, so na samih vrhovih ali navadni preprodajalci tega in onega šmorna ali pa tranzicijski lopovi. Po eni strani prav občudujem politiko ZDA, ki si svoje prebivalstvo povečujejo tudi tako, da uvaža izobražence, ki so si znanje pridobili v matičnih državah in ji s tem ustvarili stroške, znanje oz. smetano pa prinesejo njim. Klap, klap. To je posel.

Namesto, da naši študentje iz generacije v generacijo generirajo nov krog slovenskega hlapčevstva, bi bilo potrebno iz njih iztisniti več naravoslovnega znanja in s tem tudi perspektive za celotno družbo. Niti najmanj ne dvomim, da imamo tako pameten naraščaj, le vzgojno brco v rit je potrebno narediti. Res pa je, da niso edini, ki bi jo potrebovali, saj je tudi sam sistem izobraževanja prej kot ne napačno zastavljen. Začaran krog, ki ga je potrebno nekje presekat.