ateistek

Dovolj mi je tudi Kresalove

Vendar je ob tem treba opozoriti še, da je v času krize, ko veliko investitorjev svojih stavb ne more oddati, poslovni uspeh že dejstvo, da nekdo odda 10.400 kvadratnih metrov poslovnega objekta tako zanesljivemu plačniku, kot je država.”

Izjava lastnika RamInvesta Igorja Pogačarja (lastnika stavbe, ki jo je oddal državi in s tem ustvaril 11.000 evrov mesečnega zaslužka med svojimi obveznostmi do banke in obveznostmi države do njega) za Dnevnik.si.

Hecno pravzaprav, kaj nam vsi ti grabežljivci davkoplačevalskega denarja prodajajo kot uspeh. Mreženje med prijatelji pač ne more biti poslovni uspeh. To je nesramen posmeh nam vsem, navadnim smrtnikom, ki zelo dobro vemo, kako se je potrebno pomatrati, da se zasluži vsak evro. Raje bi bil tiho. Pogačar nam ob tem razliko v ceni opravičuje z lastnimi sredstvi, ki jih je moral vložiti. Tudi to je nesramno sprenevedanje. Zakaj pa jih je potem sploh vlagal? Moramo davkoplačevalci plačevati njegove poslovne “podvige” in mu lajšati poslovne rizike? Naj mislimo, da je teh 11.000 evrov viška (če v ozadju ni še večja številka) zgolj naključna in revež celo ustvarja izgubo? Prepričan sem, da je vse to zelo tehtno izračunal. Če nič drugega, bo v 20. letih lastnik celotne stavbe, ki ima več kot 10.000 kvadratov. Naj mu bo ob tem v tolažbo, da se navaden smrtnik počuti privilegiranega, če lahko vzame kredit za enako ali celo daljšo dobo, skupaj še s kakšnim ožjim članom družine, za usrano dvosobno stanovanje.

Ne vem sicer, če se je tudi Kresalova, kot zastopnica države, spraševala po podobnih vprašanjih, vem pa, da jo imam počasi dovolj. Če sem ji ob aferi Baričevič in nato ob Pahorjevi nezamenjavi Brezigarjeve, trdo stal ob strani, ji ob tokratnem mreženju ne morem več.

V Zaresu še ne vedo kaj bi počeli z interpelacijo, češ, da je Pogačar vzel lizing na stavbo že leta 2008, ko je bila na oblasti Janševa vlada, kar naj bi bilo za Kresalovo razbremenilno. Vendar pa naj si zastavijo vprašanje, kakšne načrte je sploh imel prvotno Pogačar s to stavbo. Najbolj verjetna sta dva scenariji v raznih podizvedbah:

-Pogačar ni vzel lizinga zato, da bi stavbo oddal državi ampak je imel druge načrte. Zaradi mreženja s Kresalovo, se mu je naknadno pojavila priložnost in je spremenil načrt. Kaj bolj ugodnega je kot sklenitev take pogodbe z državo, sploh v času krize, saj bo država zadnja, ki ji bo zmanjkalo denarja? Sanjsko, pravzaprav, pa pustimo moralo o temeljih vsega tega.
-Pogačar je vzel lizing zato, ker je vedel, da bo stavbo oddajal državi, kar pomeni, da je za to vedela že Janševa vlada, ki pa zdaj hinavsko interpelira. Vendar pa Kresalova vseeno ni nedolžna, saj bi lahko tako pogodbo prekinila, spremenila ali opozorila javnost, kaj je storila Janševa vlada.

Dvomim, da bomo, tako kot je to vedno pri politikih in njihovem početju, zvedeli za prave razloge. S Katarino ali brez nje. Če ne bo interpelirana, naj se, tako kot Golobič, lepo skrije v mišjo luknjo in manj pojavlja v javnosti s svojim moraliziranjem o pravu in pravni državi. Če pa bo, naj na zadevo gleda s pozitivne strani. Imela bo več časa za shoppinge v Milanu s svojim “partnerjem”.

21 aprila, 2010 Posted by | Slovenija | 13 komentarjev