ateistek

Epski mazohizem

Ko sem par dni nazaj videl našo, zdaj epsko športnico in njen “nadčloveški” napor, da si prisluži medaljo, sem se spomnil na bivšega papeža. Imata veliko skupnega. Če nič drugega, oba sta uživala v tem, da sta javno pokazala svojo bolečino. Ostareli in bolani starec kot ikona in asociacija na trpeče, razkrvavljeno, pravljično bitje na križu, ki je baje trpelo za vse nas (mene ni prav nič vprašalo), športnica pa kot hrabra in uporna borka, ki je pripravljena narediti vse, tudi umreti, da izpolni svoje sanje in kompenzira sanje tistim, ki se radi identificirajo s takšnimi ali drugačnimi zmagovalci.

Vendar, koliko je v tem zdrave pameti in koliko mazohizma oz. omreženega uma pred vsemogočnim diktatom idealov? Mislim, da precej. Kdor je pripravljen iti tako daleč, da celo lastno preživetje spravi v tako absurdno situacijo, da ima le-to manjšo vrednost kot morebitni izkupiček, kaže, da gre za fanatika.

Kaj, če se zgodba Majdičeve ne bi srečno končala? Verjetno se tega njeni oboževalci sploh ne sprašujejo ampak jim je v tem trenutku nekako samo po sebi umevno, da je uspela. Bi v primeru drugačnega izida prevzeli odgovornost nase? Mislim, da ne. Še bolj bi bila malikovana. In mrtva. Javnost bi v obeh primerih dobila svoj šou.

Sam nikoli ne bi spravljal lastnega življenja v rizik, zato, da dobim neko nagrado. Zame je življenje največja nagrada in nič ni večjega od tega. Če ni življenja, ni ničesar več. Vse filozofije umrejo. Ampak, verjetno bom zato vedno ostal povprečnež, saj si zaradi tega “egoizma” v javnosti težko opažen. Pa kaj. Za ceno javnega hvalospeva ali visoko kotirajočih nagrad, bolečine in fizična trpljenja raje prepuščam drugim, če jim je to že ljubo.

Advertisements

februar 19, 2010 - Posted by | V razmislek

7 komentarjev »

  1. Se strinjam, kaj ti pomaga vsa slava, ko pa se ve, da denarja hitro zmanjka, slava mine in zdravje peša zaradi naporov. To je bila njena priložnost, kot je rekla ” edina ”
    Zden se bodo vsi sliel zraven. Me prav zanima, kdo jo bo porajtal šez kakšno leto, ko ne bo rezultatov. Majdi iskrene čestitke. Je fejst punca, samo zdravlje ji naj dobro služi.

    Komentar od Avtodom | februar 19, 2010 | Odgovori

  2. Šport že dolgo ni več samo šport…

    Komentar od Delno prebujeni | februar 25, 2010 | Odgovori

  3. no, samo enkrat se živi, tako ali tako nekoč umreš, ne vem zakaj ne bi potem tvegal svojega življenja za adrenalin. mogoče uspe, mogoče ne. Če uspe, imaš super občutek res hudo, če pa ne, si pa itak mrtev, mrtev pa tako ali tako enkrat boš 🙂

    Komentar od matej | junij 14, 2010 | Odgovori

    • Zakaj bi bil mrtev zdaj, če sem lahko mrtev čez x let?

      Komentar od ateistek | junij 14, 2010 | Odgovori

  4. btw, zakaj imaš geslo: “I`m only shooting love”, če v blogu veliko negativno kritiziraš 😀
    Nočem da spreminjaš geslo, hočem malo več optimističnih opažanj sveta 😉
    ena taka neumesna 😛

    Komentar od matej | junij 14, 2010 | Odgovori

    • Si pač po svoje predstavljam ljubezen 🙂

      Komentar od ateistek | junij 14, 2010 | Odgovori

  5. Hm, men se zdi, da je bila v velikih bolečinah ni pa vedela, da je res vse tok zjeban! Sam je pa trmasta! Super je!

    Komentar od avtodoma | oktober 6, 2010 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: