ateistek

Zabavno Vesolje

Verjetno se vsi strinjamo, da je Vesolje nekaj izjemnega in tako neverjetno raznolikega. Naše predstave o prostoru so ponavadi bolj vezana na Zemljo in razmere, ki vladajo na njej, kot na Vesolje, kjer lahko besede, kot so velikost, hitrost, moč ali trajanje, poprimejo nepredstavljive dimenzije. Z National Geographic-a sem izbrskal nekaj nadvse zanimimiv dejstev, ki jih piše logika Vesolja oz. človeštvo, ki na osnovi opazovanj tvori najbolj verjetne teorije.

Okoli nas so stvari nepredstavljivo majhne ali velike (ali pa smo mi nepredstavljivo pomanjkljivi v razumevanju) vendar pa so vse sestavljene iz neskončno majhni atomov. Ko govorimo o atomih, govorimo v nanometrih. To pa je tako majhna mera, da en nanometer ustreza hitrosti rasti vaših nohtov v eni sekundi. Če si predstavljate atom v velikosti pomaranče, bi bila ta velika kot planet Zemlja. Človeško oko še komaj lahko zazna debelino lasa, vendar pa ta vsebuje v premeru že 300.000 atomov.
Sicer pa je atom pravzaprav 99,9999999% ničesar. Če si predstavljate jedro atoma veliko kot frnikolo, bi potrebovali kar 3 kilometre, da bi prišli do prvega elektrona, ki kroži okoli.

Vesolje ima neskončno moč recikliranja. Naša telesa so sestavljena iz enakih atomov kot je bil zvezdni material, le da so sedaj drugače vezani med seboj. Interakcija med atomi v točno določeni kombinaciji je zaslužna, da nas tvorijo kot celoto, ki se zaveda same sebe. Kdo ve, mogoče je v vas tudi kakšen atom Leonarda DaVincija. Atomi, ki so v vašem telesu, so zgolj na posojo, dokler ne švignejo kam drugam, kjer bodo potem tvorili neko novo zaključeno celoto.

Pred 80. leti je človeštvo mislilo, da je naša galaksija (Mlečna cesta) pravzaprav celotno Vesolje. Danes vemo, da obstaja okoli 250 milijard galaksij in v vsaki od njih je več milijard zvezd. Samo velikost Mlečne ceste znaša okoli 100.000 svetlobnih let. Kako velik mora biti prostor, kamor bi lahko spravil vse te neštete galaksije, pa je nepredstavljivo gigantsko. Tako ima vesolje več zvezd, kot je zrnc peska na Zemlji.

Do leta 1998 so znanstveniki mislili,da se širjenje Vesolja zaradi gravitacije upočasnjuje, kar bi na koncu pripeljalo do njegove implozije. Danes pa, po zaslugi Hubblovega teleskopa vemo, da se pravzaprav širi. Vse bolj in bolj. Bolj kot gledamo v globino Vesolja, večja hitrost je odmikajočega predmeta. Vprašanje, kam se Vesolje širi in kje je nastal Veliki pok, je nesmiselno, saj je Vesolje tisto, ki ustvarja prostor in čas. Širjenje Vesolja je posledica t.i. temne energije. Danes znanstveniki predvidevajo, da naj bi ta nevidna sila v 20 milijardah let povzročila dokončen razpad Vesolja. Vesolje naj bi se do takrat razletelo in izparelo, ker bo temna energija dokončno pretrgala atomske vezi.

Še nekaj dejstev in teorij iz nam bližnjih vesoljnih objektov.

Sonce v eni sekundi ustvari milijonkrat več energije, kot jo je ustvarilo človeštvo v vsej svoji zgodovini. Vendar pa je to še vedno nič v primerjavi z energijo, ki se ustvari pri eksploziji supernov, kjer jo je v eni sekundi toliko, kot jo ustvari Sonce v 10 milijardah let. Vse to pa je velika ničla v primerjavi z Velikim pokom, kjer je iz neznansko majhne pikice z neznansko veliko maso pred 13,7 milijard let nastalo celotno Vesolje kot rezultat nastajanja snovi iz energije.

Da bi napolnili naše Sonce, bi potrebovali milijon Zemelj. A vseeno spada Sonce med manjše zvezde. Največja znana zvezda je tako velika, da bi v njo lahko stlačili 300.000 Sonc. Vendar pa velikost zvezd ne pomeni tudi njene moči, ampak kvečjemu življenjsko dobo. Večja kot je, starejša je. Tako naj bi čez 5 milijard let umirajoče Sonce zraslo do te mere, da bo pogoltnilo vse notranje planete.

Zanimiva je tudi Luna. Ta naj bi imela zelo velike zasluge za nastanek življenja, saj s svojo gravitacijo vpliva na Zemljo kot žiroskop, ki preprečuje, da bi njena os prešla v kaotično stanje, kar pomeni, da bi se brez Lune Zemlja prevračala in menjala pole, s tem pa bi vreme podivjalo do skrajnosti in uničilo življenje. Kako je Luna nastala, obstaja več teorij. Najbolj verjetna je ta, ki pravi, da je nastala s kolosalnim trkom Zemlje z velikim nebesnim telesom. Trk je povzročil hitrejše vrtenje Zemlje, tako, da je dan trajal le 6 ur, površino pa so neprestano bičali orkanski vetrovi. Okoli Zemlje se je dvignilo ogromno drobcev materiala, ki so se, podobno kot kapljice maščobe na vodni površini, zaradi hitrega vrtenja združile v kompakten objekt.

Sprva je bila Luna od Zemlje oddaljena le okoli 27.000 kilometrov, zdaj pa znaša okoli 400.000. Vsako leto se oddalji od nas za okoli 3,5 cm. Vpliv Lune za Zemljo in njeno vodno površino (nekateri, bolj redki znanstveniki, pa predvidevajo da tudi na trdi material, kar naj bi na Zemlji povzročalo potrese) je bil nekoč občutno večji kot danes. Plimni valovi so bili visoki več 100 metrov in so segali več 100 kilometrov v notranjost kopna. Ravno to neprestano mešanje materiala naj bi pripeljajo do nastanka t.i. prajuhe, kjer je spontano nastala spojina, ki je bila sposobna replicirati samo sebe. Nastalo je življenje.
Luna bo v dveh milijardah let popolnoma ušla Zemlji, ki bo zato podivjala, vendar pa bo tudi sama izparela v žrelu napihnjenega Sonca.

Pa še nekaj o življenju. Ste vedeli, da naj bi se do sedaj zgodilo že pet masovnih izumrtij (in ne zgolj dinozavri), v vsakemu pa je bilo izbrisanih tudi do 95% življenja? Če se to kmalu zgodi tudi človeku, ne bo, razen za nas, nič posebnega.

januar 4, 2010 - Posted by | Narava

5 Komentarjev »

  1. Fascinantno in veličastno, predvsem pa veliko počasneje kot v sedmih dneh!

    Komentar od Marko | januar 4, 2010 | Reply

  2. Predvsem pa tudi starejše kot 6000 let, kljub “božjim” preizkušnjam v obliki nastavljenih fosilov dinozavrov🙂

    Komentar od ateistek | januar 5, 2010 | Reply

  3. Če slučajno obstaja inteligenten stvarnik, potem gotovo ne preizkuša naše vere, ampak kvečjemu našo inteligenco😉

    Pri neinteligentnih stvarnikih, to je pri takšnih, ki so ustvarjeni preveč po človeški podobi, pa je seveda lahko tudi drugače. V take stvarnike moraš pač preprosto verjeti.

    Komentar od Marko | januar 5, 2010 | Reply

  4. Ko se človek zazre v vso to neskončnost Vesolja in neverjetno naključnost življenja potem pa pogleda na Zemljo in vidi vso to človeško bedo, kjer smo razdeljeni po socialnem, nacionalnem, religijskem in ne vem še kakšnim ključem, ki smo si ga izmislili, ugotovi, kako smo pravzaprav mizerni. Kljub temu, da univerzalno življenje smatramo kot nekaj izjemnega, z njim ravnamo kot da je samo po sebi umevno v prav vsakem kotičku Vesolja.

    Komentar od ateistek | januar 6, 2010 | Reply

  5. Hvala. Dobro je malo pozabiti na vsakdan, pogledati nase tako od daleč, se zavedati človekove majhnosti in veličine življenja, v katerem se v tej neskončni praznini pojavi celo nekaj takega, kot je razumevanje, ljubezen, sočutje.

    “Danes vemo, da obstaja okoli 250 milijard galaksij in v vsaki od njih je več milijard zvezd.” In če te številke zmnožiš.. je pa čisto jasno, da obstajajo še druga življenja, le predaleč smo narazen, da bi se srečali.

    Komentar od tajča | marec 10, 2010 | Reply


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: