ateistek

Božična razglabljanja

V teh dneh nam cerkvena avtoriteta kar naprej dopoveduje, kako ta družba skuša zmanjšati pomen klasične družine in vsiliti neke novotarije. Sploh zdaj, ko je t.i. božični čas, ko naj bi se zgledovali po milini božične zgodbe. Zgodbi, ki je najverjetneje fabriciran plagiat starejših religij, s to razliko, da pri vseh teh religijah vemo, da gre za izmišljotine, pri krščanstvu pa, kljub temu, da se piše 21. stoletje, še vedno večina ljudi verjame, da se je dejansko zgodila.

V praksi to pomeni, da na Zahodu ljudje dejansko verjamejo, da je nekoč živela ženska, ki je pri svojih 13. letih rodila otroka, spočetega brez moškega spermija. Še več, ta zgodba je celo dvignjena tako visoko, da jo praznujemo kot praznik na državnem nivoju. Ljudje so tako močno navajeni na njeno pravljičnost, da je ta od silne nuje postala stvar enakovredna realnim in si sploh ne predstavljajo 25. decembra brez nje. Lažje je otrokom dopovedati, da štorklje ne nosijo otrok, kot odraslimo, da je Jezus zgodovinski destilat Horusa. Odrasli se pred resnico zavarujejo tako, da pravljico preprosto postavijo na polje vere, kjer je raciu vstop prepovedan.

Kdo ve, mogoče bosta tudi Božiček ali Sneguljčica dobila svoj državni praznikl v neki daljni prihodnosti, ko se bo neka skupina ljudi odločila z raznimi zvijačami izvesti prenos pravljičnih bitij v realnost (beri, prisiliti ljudi, da verjemejo vanje in zadolžiti starše da “resnico” prenesejo na naslednje generacije z neko novo obliko krsta) in od tega kraljevsko živeti na veke vekov. In spet bomo imeli nove družinske praznike in nove vzornike.

Seveda pa je to neprestano kokodajsanje o pravih in nepravih družinah pravzaprav pritlehno obračunavanje s homoseksualci kot posvojitelji otrok, čeprav, realno gledano, tudi, ko (če) bo ta zakon sprejet, bodo tovrstne posvojitve izjemno redke, če sploh kakšna, saj je že običajnih zelo malo.

V tem enoumlju, ki ga zganjajo katoliški celibaterji, ki kljub mentalni samokastraciji vseeno vedo kako se družinam streže, z vojsko drugih pravovernih vernikov, sporočajo logiko, da je zgolj (po možnosti le misijonarsko) porivati v pravo luknjo, garant za to, da bo otrok tudi dobil potrebno vzgojo. Zanimivo je, da se jim v tem mnenju celo pridružujejo nekateri, ki se imajo za ateiste. Homofobija je pač nek univerzalni pojem, ki nima politične opredelitve.

Egoistov, ki se po tarzanovsko trkajo po prsih, da so pravilne vzgoje otrok sposobni le oni in njim podobni, kar ne zmanjka. Sprašujem se le, od kje si jemljejo navdih za ta egoizem. Če je to logika prave in napačne luknje, potem ne razumem zakaj na vse pretege v teh dneh dajejo za zgled spočetje brez lukenj.

Uh, moram nehati s temi luknjami. Urno pot pod noge in k polnočnici.

Advertisements

december 25, 2009 - Posted by | Religije, Slovenija

13 komentarjev »

  1. Cerkveno povzdigovanje klasične družine predvsem zadnje čase je res čista paranoja. Družina kot taka je itak
    precej umetna tvorba, če jo gledamo na temelju neke zakonske zveze, ki itak izživi in preživi svojo čustveno osnovo in potem obstaja le še kot ekonomska celica.
    Morda bi Cerkev lahko vzela za osnovo povezovanja med ljudmi
    to, kar ljudi resnično povezuje. To je iskreno čustvo.
    Na osnovi tega pa bi morala podpirati tudi ljubezen in
    skrb za otroke. Skrb za otroke pa se začne predvsem pri skrbi za ženske, ki jih rojevajo. Od tega je zelo odvisna naša bodočnost. Potem pride šele vse ostalo.
    Ljubezen do otroka sploh ni stvar družine. Samo stvar srca je.

    Komentar od Nevenka | december 25, 2009 | Odgovori

  2. Tudi če bi res obstajala idealna krščanska skupnost po Božji zamisli, se smemo vprašati, ali je paradigma družine, ki jo v podobi svete betlehemske družinice kot suho zlato prodaja gospod nadškof Uran, v resnici tako zelo idealna. Mogoče je idealna in »popolna« v teološkem smislu, a v teološkem smislu so popolni tudi Oče, Sin in Sveti duh, pa to še ne pomeni, da tako imenovana Sveta trojica predstavlja idealno družino. Tisti, ki vsaj malo poznajo besedila evangelijev in znajo ob njih vzpostaviti nekaj kritične distance, bodo hitro prišli do sklepa, da je bila betlehemska družinica vse prej kot običajna družina, in je komaj primerljiva s tisto običajno družino, za katero gospod Uran v božični poslanici pravi, da ji v naši družbi vedno bolj primanjkuje prostora. Veliko prej bi smeli reči, da gre v primeru Jezusove družine za perverzijo »normalne«, to se pravi običajne družine; Oče Jožef ni otrokov biološki oče, nemara je zaradi starosti celo neploden, Marija je po današnjih kriterijih še skoraj otrok, zanosi pa na način, ki zelo spominja na oploditev z biomedicinsko pomočjo. Otroka rodi na deviški način, se pravi brez bolečin in je tudi v tem smislu zelo netipična, saj ji je prizaneseno celo s trpljenjem, ki spremlja vsako mater pri porodu. Čeprav v evangelijih vsaj na nekaj mestih nastopajo tudi Jezusovi bratje in sestre, jih Cerkev ne priznava kot sestavni del Jezusove družine, čeprav bi še kako prišli prav, ko bi bilo treba dokazati, da je celo sam Kristus odraščal v družini, ki spominja na idilične in predvsem številčne družinice – tako zelo cenjene v krščanskih krogih. Jezusovi bratje in sestre so za Cerkev postali odvečni šele, ko so začeli kvariti ugled Marijinega večnega devištva. Tudi v tem oziru je Marija vse prej kot tipična mati in žena. Da bi Marijo ohranili kar se da deviško in za deviškega napravili celo Jožefa, so krščanski apologeti že prav kmalu nadležne Jezusove brate in sestre poizkušali spremeniti v kaj drugega, na primer v bratrance ali sestrične, pri čemer so se posluževali različnih lingvističnih in teoloških akrobacij, če ni šlo drugače, pa so se zatekli kar k izmišljotinam.

    O Jezusovem otroštvu vemo v resnici zelo malo – že zato je težko soditi, do kakšne mere je bila betlehemska družinica »idealna«. V Lukovem evangeliju je zabeležen en sam dogodek, ko je Jezus dopolnil dvanajst let. Dogodek, ki nam da slutiti, kako je potekala vzgoja malega Jezusa, opisuje betlehemsko družinico, kako vrača domov z verskih počitnic v Jeruzalemu. Očka in mamica nenadoma ugotovita, da njun sinek manjka. Obupana se vrneta nazaj in ga uzreta v templju, kako se enakovredno kosa z najboljšimi profesorji svojega časa. Medtem ko si Jožef ne upa izustiti niti besede, Marija vendarle nekoliko pokara svojega sinčka: »Otrok, zakaj si nama tako storil? Tvoj oče in jaz sva te s tesnobo iskala.« Mali zanesenjak pa staršema seveda takoj pove svoje: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« (Lk 2,48-49) Zanimivo je, da starša sploh ne razumeta Jezusovih besed. Zdi se, da potem, ko se je obema prikazal angel – Jožefu sanjski, Mariji pa čisto pravi – doživita popolno amnezijo in oba pozabita, da njihov sinek vendarle ni navaden otrok. To je hkrati tudi zadnji prizor, v katerem se pojavi Jožef. Če odmislimo dva povsem različna rodovnika, ki vsak po svoji poti dokazujeta, da Jezusov krušni oče izhaja iz Davidove hiše, o Jožefu, kot o glavi družine, ki bi moral naravnost izžarevati moško karizmo patriarhalnega očeta, iz evangelijev izvemo bore malo. Dejstvo pa je, da kljub kraljevskemu pedigreju, Jožef ni mogel biti preveč inteligenten. Ko mu je angel v sanjah povedal, da je njegovo nosečo punco na skrivaj posilil Sveti duh, je Jožef brez pomisleka verjel svojim sanjam in potem naredil natančno tako, kot mu je naročil krilati poslanec. Očitno je Bog, da bi lahko začel svojo posebno misijo na planetu, ki ga je okužil izvirni greh, izbral najbolj neumnega Galilejca, če ne kar zemljana. Neumnost seveda niti najmanj ne kvari ideala krščanske družine. V krščanstvu so veliko bolj pomembne druge vrline – na primer zvestoba in vsaj kar se zakonske zvestobe tiče, je svojo vlogo Jožef najbrž opravil z odliko. Veliko bolj pa je vprašljiv njegov očetovski prispevek v smislu učenja in vzgoje. Samo zaradi Jožefa Jezusovi družini ne bi mogli reči patriarhalna in zato tudi ne tradicionalna. Božji sin, ali bolje rečeno otrok, ki si domišlja, da je božji sin, tudi v resnici ne potrebuje podukov zemeljskega očima, predvsem pa bi takšni poduki ne zalegli prav mnogo. Zanimivo, da se v Koranu Jožef sploh ne pojavi, nemara tudi zato, ker je mali Isa tako zelo pameten in samozadosten, da spregovori že kar v zibki. V vsakem primeru pa je očitno, da je moral biti Jožef, če je sploh bil, dokaj mevžasta pojava – in je nemara tudi tako zelo hitro izginil z evangelijskega prizorišča. Njegov sin se nanj ne spomni niti enkrat.

    Za tistih nekaj apokrifov oziroma protoevangelijev, ki natančneje opisujejo Jezusova pubertetniška leta, pa Cerkev še slišati noče. Prav v njih se razkrije Jezusov neukrotljivi in vehementni značaj, ki v zrelih letih večkrat izbruhne na plan, včasih celo tako silovito, da se sicer miroljubni Jezus zateče k nasilniškemu obnašanju – najbolj takrat, ko v jeruzalemskem templju z bičem preganja poštene trgovce in obrtnike. V tako imenovanem Matejevem lažnem evangeliju (lažni so v resnici vsi) se mali Jezus predstavi kot pravi »infant terrible«. V svoji jezi gre celo tako daleč, da zaradi otroške zamere kot nekakšen »Damien« umori svojega sovrstnika. Seveda ga potem, da bi popravil očitno škodo, z otroško igrivostjo tudi obudi od mrtvih. Jezus je težko obvladljiv in prav nič prijazen do staršev niti potem, ko odraste in začne izvajati prve res prave in s strani Cerkve uradno priznane coprnije. To se pokaže že na svatbi v Kani Galilejski, ko Marija opazi, da je zmanjkalo vina in reče svojemu sinu: »Vina nimajo.« Jezus pa jo osorno zavrne: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« (Jn 2,1-5) Nič kaj prijazno od mladeniča, ki je bil deležen najboljše (idealne) družinske vzgoje! Če bi mu Jožef v dobri krščanski maniri kdaj prisolil tudi kakšno klofuto, se gotovo ne bi na tako obnašal do lastne matere in pri tem eklatantno kršil četrto božjo zapoved.

    Očitno je, da se Jezus ni niti najmanj oziral na tako imenovane tradicionalne družinske vrednote. Že takoj, ko je začel kariero potujočega pridigarja, je svoje privržence novačil med možmi, ki so zaradi utopičnih mesijanskih idej in obljub o skorajšnjem koncu sveta, zapuščali svoje družine, ne da bi se zmenili za usodo žena in otrok. Evangeliji po Marku, Mateju in Luki opisujejo prizor, ko je Jezusa obiskala mati v spremstvu njegovih bratov in sester. Jezus, ki so ga zalotili med eno izmed njegovih govoranc, se za svoje najbližje sorodnike ni zmenil in jih je, po domače rečeno, preprosto »zatajil«.

    Komentar od Marko | december 27, 2009 | Odgovori

  3. Joj, jaz kot brezbožec pa nisem vedel da je bila Marija stara komaj 13 let ko jo je naskočil en dokaj starejši moški (če poenostavimo). Danes bi temu rekli pedofilija, takoj se mi pokaže problem župnikov ki to dokaj radi počnejo. Kako naj sedaj to razumem, torej je cerkev eno društvo ki živi od ene pedofilske zgodbice – ja, kako je enostaven ta svet…:))

    Komentar od janezek | december 27, 2009 | Odgovori

    • Resnici na ljubo ne obstaja niti en sam zgodovinski zapis, ki bi potrjeval, koliko je bila Marija stara, ko je zanosila. Pravzaprav, razen v evangelijih, ne obstaja niti en zgodovinski vir iz prvega in drugega stoletja, ki bi sploh omenjal Marijo. Po judovskih zakonih se je dekle smatralo za žensko, ko je dobilo prvo menstruacijo in takrat so se dekleta lahko tudi poročila. Samo sklepamo lahko, da se je to zgodilo nekoliko pozneje kot danes – okoli 13-14 leta. Ker naj Marija pre Jezusom ne bi imela otrok, je torej rodila Jezusa stara okoli 14 let. To je bilo povsem običajno za tedanji čas in tedanjo kulturo.

      Zato pa lahko skoraj z gotovostjo govorimo o pedofiliji pri Mohamedu, ki se je z Ajšo poročil, ko je bila stara 6 let, »konzumiral« pa jo je, ko je bila stara 9 let. (To popolnoma jasno piše v hadisu Sahih Bukhari, čeprav obstajajo hadisi, kjer so navedena tudi poznejša leta) Tudi to sicer ni bilo povsem nenavadno za tedanjo semitsko arabsko kulturo, zagotovo pa Ajša v času prvega spolnega odnosa ni mogla biti ženska, saj celo sama opisuje, kako se je v tem obdobju igrala s svojo punčko.

      “Volume 8, Book 73, Number 151: Narrated ‘Aisha: I used to play with the dolls in the presence of the Prophet, and my girl friends also used to play with me. When Allah’s Apostle used to enter (my dwelling place) they used to hide themselves, BUT the Prophet would call them to join and play with me. (The playing with the dolls and similar images is forbidden, but it was allowed for ‘Aisha at that time, as she was a little girl, not yet reached the age of puberty.) (Fateh-al-Bari page 143, Vol.13)”

      http://www.homa.org/index.php?option=com_content&view=article&id=89&Itemid=56

      Komentar od Marko | december 27, 2009 | Odgovori

  4. Tole je zopet zelo pomembna tema ob dejstvu, da bo levakarski oblasti še pred koncem mandata uspelo zbankrotirati državo.

    Komentar od bf | december 28, 2009 | Odgovori

  5. @bf:

    Jaz urejama ta blog, ne ti.

    Komentar od ateistek | december 28, 2009 | Odgovori

  6. Seveda, tole spodaj je 100x pomembnejša tema, ki govoti o tem, da bodo drakonski davki še višji in dolgovi, prepuščeni naslednjim generacijam, prav tako.
    http://www.finance.si/267356/Dr%BEava-bo-NLB-dokapitalizirala-sama

    Mene boli za vere in idelogije, zanima me samo, kdo mi pusti v žepu več MOJEGA zasluženega denarja.

    In btw, Jankovič je vse projekte preplačal trikrat, ker so se morali omastiti še vsi njegovi prijatelji, za seboj pa vam bo pustil samo dolgove, ki jih boste morali plačati vi.

    Evo, vas ne bom več motil pri skupinskem tiščanju praznih betic v pesek.

    Komentar od bf | december 28, 2009 | Odgovori

  7. BF ti idiot neoliberalističen. Res misliš, da se življenje vrti samo okoli davkov, ostanka denarja, varčevalnih shem…itd.. Tako kot tebe boli za vere in ideologije, nas je kar nekaj, ki nas boli za davke, zapufanost države ali mojega župana.
    Zanimajo nas zdravi odnosi v družbi, življenjsko okolje, mir , življenje tudi “po službi”. In ravno bukslni tvojega tipa in omejenci tipa JJ-okoche so največja nevarnost, da ta družba do konca zgnije. Kdor hoče delat ko žival 14 ur, nej dela, mene, ki mi je 8 ur službe preko glave, naj pusti pri miru in naj me ne ocenjuje kot nesposobnega, lenega, ali celo kot nepomemben strošek. Zame se življenje takrat šele začne.Pač ne hodim letovat na Havaje in smučat v Val Thorens, tega ne rabim. Moj raj na zemlji je dosti bližje.
    Snemi plašnice, pospravi kreditne kartice, ugasni računalnik, pa ozri se okoli.
    Še nekaj. Moram reči, da me je Borči zelo razočaral. Volil sem ga, ker nočem križev v šolah, ker nočem zvonjenja 10x na dan, ker nočem da župnik posveča vsak nov kurnik, ki ga plača država in na koncu…..ker hočem, da se obsodi tiste, ki so leta 45 izvrševali povojne poboje. Malomarnost mora biti kaznovana.

    Komentar od Dikembe | december 28, 2009 | Odgovori

  8. Ko je Janša pognal slovenski dolg z 12 milijard, kolikor je znašal, ko se je vsedel na prestol, na skoraj 40, nisi preveč kolovratil okoli s temi svojimi jajci.

    Komentar od ateistek | december 28, 2009 | Odgovori

  9. Evo, spodaj imaš božična razglabljanja z veliko prednostjo največjega idiota med vsemi ministri v EU i šire. Grobar Slovenije.
    http://www.finance.si/267451/Kri%BEani%E8-Razvojni-preobrat-pri%E8akujem-v-treh-letih

    Ali kot se nekdo norčuje: “Intervju predsednika vlade 2013 po enem letu mandata :

    ” ….Ob tej priložnosti bi se zahvalil izjemnim odločitvam prejšnjega ministra Križaniča, ki nam je omogočil brutalno dobro osnovo za rast BDP in stabilnost javnih financ. Narediti pozitivne trende je bilo nam lahko, kajti toliko, kot je on zasral, bi lahko popravili še pavijani, če bi dobili volitve, kaj šele mi…..”

    IIIIIIIIIIDIIIIIIIIIIOOOOOOOOOOTIIIIIIIIIII.

    Da se navežem še na temo, jaz ne bi dovolil posvojitev niti levičarjem, ker vzgajate ljudi, ki se jim zdi nekaj najbolj samoumevnega, da kradete denar drugim.

    Komentar od bf | december 29, 2009 | Odgovori

  10. In še nekaj. Ta nesposobna in pokvarjena levičarska sodrga zdaj za svoje vsakodnevne kaprice in potuho javnemu sektorju zadolžuje naslednje generacije za neto 2 milijardi evrov letno. Idoit od Ktižaniča pa pričakuje, da bo proračunski primanjkljaj do 2013 padel pod 3% BDP, kar še vedno pomeni neto zadolževanje za 1,2 milijardi evrov letno.

    Ljubljansko-balkanski župan je isti. In idioti jih podpirate, ker imate v glavah namesto možganov vakuum. Namesto tega pa razpravljate o bizarno nepomembnih temah, ki služijo samo tiščanju glave v pesek in odračanju pozornosti od katastrofe, ki se dogaja v realnem času in tudi po zaslugi debilnih levičarjev na oblasti.

    Komentar od bf | december 29, 2009 | Odgovori

  11. @bf:

    To, da te ne cenzuriram smatraj kot moje novoletno darilo:)

    Komentar od ateistek | december 31, 2009 | Odgovori

  12. Ravno se smejem, kako vas je Dnevnik danes razveselil z JJ intervjujem, da boste bojno razpoloženi tudi v naslednjem letu. Potem pa sem se med komentarji še bolj smejal tvojemu.

    ateistek četrtek, 31.12.2009 ob 10:19 Janša pa res ima srečo. Ko je bil premier, je cel svet beležil velike gospodarske rasti, nato je prišel Pahor in svet je potonil v recesojo, zdaj, ko se počasi nazira konec, pa se z njim spet počasi nazira Janša.

    To lahko izjavi samo popolni ekonomski analfabet. Kriza v Butalah je sistemske narave in se šele dobro začenja, tudi zaradi potez te vlade, ki priliva olja na ogenj. Kriza v Butalah bo postala stalnica, enako kot v nekdanji Jugoslaviji.

    Ne verjamemš? Hehe, 2020 bo hitro tu, a kriza bo še vedno trajala, pravzaprav so zlata leta Butal že mimo. Dokončno in nepovratno. Pot gre samo še navzdol.

    Komentar od bf | december 31, 2009 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: