ateistek

Božična razglabljanja

V teh dneh nam cerkvena avtoriteta kar naprej dopoveduje, kako ta družba skuša zmanjšati pomen klasične družine in vsiliti neke novotarije. Sploh zdaj, ko je t.i. božični čas, ko naj bi se zgledovali po milini božične zgodbe. Zgodbi, ki je najverjetneje fabriciran plagiat starejših religij, s to razliko, da pri vseh teh religijah vemo, da gre za izmišljotine, pri krščanstvu pa, kljub temu, da se piše 21. stoletje, še vedno večina ljudi verjame, da se je dejansko zgodila.

V praksi to pomeni, da na Zahodu ljudje dejansko verjamejo, da je nekoč živela ženska, ki je pri svojih 13. letih rodila otroka, spočetega brez moškega spermija. Še več, ta zgodba je celo dvignjena tako visoko, da jo praznujemo kot praznik na državnem nivoju. Ljudje so tako močno navajeni na njeno pravljičnost, da je ta od silne nuje postala stvar enakovredna realnim in si sploh ne predstavljajo 25. decembra brez nje. Lažje je otrokom dopovedati, da štorklje ne nosijo otrok, kot odraslimo, da je Jezus zgodovinski destilat Horusa. Odrasli se pred resnico zavarujejo tako, da pravljico preprosto postavijo na polje vere, kjer je raciu vstop prepovedan.

Kdo ve, mogoče bosta tudi Božiček ali Sneguljčica dobila svoj državni praznikl v neki daljni prihodnosti, ko se bo neka skupina ljudi odločila z raznimi zvijačami izvesti prenos pravljičnih bitij v realnost (beri, prisiliti ljudi, da verjemejo vanje in zadolžiti starše da “resnico” prenesejo na naslednje generacije z neko novo obliko krsta) in od tega kraljevsko živeti na veke vekov. In spet bomo imeli nove družinske praznike in nove vzornike.

Seveda pa je to neprestano kokodajsanje o pravih in nepravih družinah pravzaprav pritlehno obračunavanje s homoseksualci kot posvojitelji otrok, čeprav, realno gledano, tudi, ko (če) bo ta zakon sprejet, bodo tovrstne posvojitve izjemno redke, če sploh kakšna, saj je že običajnih zelo malo.

V tem enoumlju, ki ga zganjajo katoliški celibaterji, ki kljub mentalni samokastraciji vseeno vedo kako se družinam streže, z vojsko drugih pravovernih vernikov, sporočajo logiko, da je zgolj (po možnosti le misijonarsko) porivati v pravo luknjo, garant za to, da bo otrok tudi dobil potrebno vzgojo. Zanimivo je, da se jim v tem mnenju celo pridružujejo nekateri, ki se imajo za ateiste. Homofobija je pač nek univerzalni pojem, ki nima politične opredelitve.

Egoistov, ki se po tarzanovsko trkajo po prsih, da so pravilne vzgoje otrok sposobni le oni in njim podobni, kar ne zmanjka. Sprašujem se le, od kje si jemljejo navdih za ta egoizem. Če je to logika prave in napačne luknje, potem ne razumem zakaj na vse pretege v teh dneh dajejo za zgled spočetje brez lukenj.

Uh, moram nehati s temi luknjami. Urno pot pod noge in k polnočnici.

25 decembra, 2009 Posted by | Religije, Slovenija | 13 komentarjev