ateistek

Homofobni teror klero-homoseksualcev

POPE-USA/

“Človek ni absolutni gospodar svojega življenja in sveta, v katerega je postavljen, marveč je njegov začasni oskrbnik. Poleg tega je zaznamovan z nepopolnostjo in grešnostjo, iz katerih sam ne more priti.”

Iz velikošmarenske pridige nadškofa Urana.

“Duhovniki, ki sodelujejo pri spolnih zlorabah otrok, niso pedofili, ampak homoseksualci, ki jih privlačijo mladi moški, stari od 11 do 17 let.”

Izjava Svetega sedeža po sestanku sveta ZN za človekove pravice v Ženevi

Ker so bili Rimljani znani po tem, da se niso kaj preveč ukvarjali s spolnostjo kot frustrirajočim elementom, so Jezusovi sledniki kot upor temu, šli v drugi smeri. Krščanstvo je tako že od samega začetka zgradilo zelo negativen odnos do spolnosti, kot nekaj nečistega, kar že umazanega. Celo svojo ikono so “domišljijsko rodili” brezmadežno, torej brez klasičnega, “umazanega” seksa. Ta negativni odnos se je seveda stopnjeval do tistih oblik spolnosti, ki so odstopale od povprečenega “hetero misionarca”, ki je, kljub ideološkim flancam, moral biti sprejet zaradi razmnoževalnih potreb. Razkol med telesnostjo in duhovnostjo je tema, ki je zaposlovala marsikatero znano glavo iz preteklosti. Seveda je bila globina tega razkola pri posamezniku premo sorazmerna s stopnjo njegove verske indoktriniranosti.

Tako je tudi homoseksualnost s katero se prej ni nihče obremenjeval, postala naenkrat perverzna, nenaravna. Nesprejemanje homoseksualnosti v zahodni civilizaciji je utemeljil predvsem homoseksualni del duhovščine. Zakaj?

Homoseksualci, ki jih narava v vsako generacijo “natrosi” okoli 5% (kljub trditvam, da je »nenaravna«), so tako kot ostali ljudje v vernem okolju podvrženi indoktrinacijskim prijemom in katoliški čistunski filozofiji, kar se seveda kaže tudi v njihovem dojemanju in vrednotenju spolnosti. Ko so začutili, da jih mogoče mika drug moški, so nekateri v tem videli zelo hud greh, ki se ne sklada z umetno vcepljenim katoliškim idealizmom. Začutili so, da “greh” lahko opere le “bližina boga”. Tako so skozi stoletja drli v katoliško institucijo, kjer naj bi bilo v povprečju vsaj 30% duhovnikov homoseksualnih, kar je kar 6x več kot med običajno populacijo. Naključje je hotelo, da je bil nek moj prijatelj, homoseksualec, med cerkvenimi zidovi, ki je potrdil to mojo trditev. To, kar mi je opisal, je bil pravzaprav razlog zakaj je šel tja. Hedonizem in obilica seksa. Poznam pa še enega, ki vodi eno izmed gorenjskih župnij, ki je celo HIV pozitiven in ljudem vsako nedeljo tvezi o “božji ljubezni” he,he..Ampak, pustimo to.

Seveda so pa ti klero-homoseksualci, ki so svoj “greh” psihološko prali za zidovi katoliške institucije, skočili v zrak, ko so videli, da se z razvojem vse bolj laične družbe in civilnih gibanj, na katere nimajo več vpliva, celo pojavila druga vrsta homoseksualcev, ki si je upala javno, pred celim svetom povedati kaj so, pokazati svoje obraze in zahtevati pravice. K sreči jih danes ne morejo več katarzično kuriti na grmadah. Lahko pa pritiskajo na indoktrinacijske gumbe svojih zvestih vernikov po principu Pavlovih psov, in od njih pričakujejo, da bodo gayem čim bolj odrekali pravice do normalnega življenja in jih javno prikazovali kot čim bolj nenormalne ljudi. Bolj kot bodo gayi v družbi skriti in v margini, manj so moteči do klero-homoseksualcev, saj jih to manj spominja na njihovo pravo notranjost s katero se je očitno sila težko soočiti.

Advertisements

oktober 7, 2009 - Posted by | Religije

13 komentarjev »

  1. Poznam pa še enega, ki vodi eno izmed gorenjskih župnij, ki je celo HIV pozitiven in ljudem vsako nedeljo tvezi o “božji ljubezni” he,he..Ampak, pustimo to.

    Najboljše, da kar poveš.

    Komentar od Ziga | oktober 7, 2009 | Odgovori

  2. @Ziga:

    Ni važno kdo je, važno je, da se to dogaja.

    Komentar od ateistek | oktober 7, 2009 | Odgovori

  3. Seveda je važno. Zanima me verodostojnost navedb.

    Komentar od Ziga | oktober 7, 2009 | Odgovori

  4. @Ziga:

    Navedba je zelo verodostojna. Če mi pa ne verjameš, pa naj bo to predvsem tvoj problem.

    Komentar od ateistek | oktober 8, 2009 | Odgovori

  5. Če ne napišeš, potem ti seveda ne morem verjeti. Če je pa res in nočeš povedati, potem si pa tudi ti hinavec.

    Na živce mi gre posploševanje in potem taki stavki: he,he..Ampak, pustimo to. Potem pusti to že v začetku.

    Komentar od Ziga | oktober 8, 2009 | Odgovori

  6. @Ziga:

    Vem, vem, da ti gre na živce ampak to ni moj problem. Verjami ali ne, vseeno mi je. Jaz resnico poznam in zapisal jo bom na način, kot sam mislim, da je prav, tudi, če sem zato zate hinavec.

    Hipotetično, če ti zaupam ime pod privat, boš šel v faro in to povedal vernikom ali boš tudi ti hinavec, lol? Ker vsi vemo, da Rode na veliko razlaga o skromnosti, sam bo pa živel v dvorcu, si hinavec, če tega ne preprečiš? Ker vsi vemo, da je v Afriki ogromno ljudi lačnih, si potem ti hinavec, če ne prispevaš vsem tem ljudem vso tisti hrano, ki je pri tebi viška? Skratka, odjebi s to logiko hinavščine. Najbolje, da smo potem vsi o vsemu tiho.

    Komentar od ateistek | oktober 9, 2009 | Odgovori

  7. Najprej objaviš pol krajši komentar, nato ga spremeniš in začneš filozofirati!

    Bom pa še jaz začel filozofirati. Homoseksualnost je anomalija naravne evolucije. Če jo gledaš iz vidika družbe, je seveda lahko drugače. he,he..Ampak, pustimo to.

    Komentar od Ziga | oktober 9, 2009 | Odgovori

  8. @Ziga:

    Nisem ga spremenil ampak dopolnil.

    Narava ne dela anomalij, he,he…Ampak, pustimo to.

    Komentar od ateistek | oktober 9, 2009 | Odgovori

  9. Če smemo verjeti kanoniziranim evangelijem in nekaterim apokrifom, potem je zelo verjetno, da je bil tudi Jezus homoseksualec. Tako se v Janezovem evangeliju na več mestih pojavlja njegov najljubši učenec, ki sme polagati glavo na njegove prsi, ležati blizu njegovega naročja in verjetno še kaj več. (Jn 13,25) (Jn 21,20) Tudi sicer je skupina privilegiranih dvanajstih dečkov, ki spremljajo svojega neporočenega učitelja, precej sumljiva druščina, njihovo druženje pa v marsičem spominja na pederastična prijateljevanja starih Grkov. Vsaj dvakrat se zgodijo čudne zadeve – recimo v vrtu Getsemani, ko primejo Jezusa in se vsi razbežijo, se pojavi neki mladenič, ki edini ostane z Jezusom, ogrnjen pa je samo z lanenim oblačilom, pod katerim je popolnoma gol. (Mr 14,50-52) Precej žgečkljiv prizor se zgodi tudi v Janezovem evangeliju, ko se Jezus posthumno prikaže sedmim učencem med ribolovom v Galileji. Peter, ki je popolnoma gol na čolnu, si opaše oblačilo in skoči v jezero. (Jn 21,1­14) Očitno so se dečki med ribolovom prav fino zabavali. Vse to so malenkosti, ki jih dolga stoletja »prečiščevanja« svetih spisov očitno niso mogla povsem izbrisati. Najbolj zanimive pasaže na to temo pa najdemo v Markovem skritem evangeliju. Zadevo je odkril in o njej pisal ameriški profesor antične zgodovine Morton Smith leta 1958 (Pismo iz Mar Sabe), za zabavo sem v slovenščino prevedel del angleškega prevoda: »In potem so prišli v Betanijo. Tam je živela neka ženska, ki ji je umrl brat. Prišla je in se vrgla pred Jezusom na kolena ter mu rekla: ‘Davidov Sin, usmili se me.’ Jezusovi učenci so jo grajali, Jezus pa se razjezil in jo pospremil do vrta, kjer je bila grobnica. Takoj se je zaslišal glasen klic iz grobnice. Jezus je pristopil in odvalil kamen, ki je zapiral vhod v grob. Jezus je stopil v grob, kjer je ležal mladenič, ga prijel za roko in ga vzdignil. Mladenič se je zagledal vanj, ga vzljubil in ga začel prositi, če sme biti z njim. Stopila sta iz grobnice in odšla v hišo mladeniča, ki je bil bogat. Po šestih dneh mu je Jezus povedal, kaj naj naredi. Zvečer je mladenič prišel njemu v lanenem ogrinjalu, ki ga je oblekel preko golega telesa. In ostal je pri Jezusu tisto noč, kajti Jezus ga je učil o skrivnostih Božjega Kraljestva. Nato je vstal in se vrnil na drugo stran reke Jordan.« Odstavek, ki dokaj očitno razkriva pederastični odnos med učiteljem in učencem, naj bi manjkal v Markovem evangeliju na mestu med verzoma 10:34 in 10:35. Sprememb v Markovem evangeliju je tudi sicer mnogo – večina kristjanov na primer sploh ne ve, da se Markov evangelij v originalu konča v trenutku, ko ženske odkrijejo prazen grob. Vse kar piše o Jezusovem vstajenju, pa je kasnejši ponaredek, kar priznavajo tudi krščanski apologeti. Zakaj ne bi priznali tudi kakega izginulega odstavka.

    Skratka, dokazov, da je bil Jezus homoseksualec, je vsaj toliko, kot je dokazov, da je sploh obstajal, ali pa so vsaj tako prepričljivi kot dokazi, da je vstal od mrtvih. Seveda so predvsem apokrifi polni tudi enako »težkih« dokazov, da je bil Jezus poročen in je imel odnose z Marijo Magdaleno. Obstaja sicer še možnost, da je bil Jezus popoln aseksualec (in da je bil celo povsem brez nagona), a to bi njegovo človeškost postavilo v nenavadno luč, njegov prostovoljni celibat pa ne bi več izpadel kot premagovanje skušnjave in vrlina. Dejstvo ostaja, da se je Jezus veliko raje družil s fanti in ostajal samski v letih, ko je bila velika večina judovskih moških že poročena. V tej luči ne vidim nobenih razlogov, da bi se homoseksualni duhovniki morali sramovati svojega nagnjenja do dečkov, sploh pa, če so dečki polnoletni in so se pripravljeni prostovoljno podučevati o “skrivnostih Božjega Kraljestva.”

    Komentar od Marko | oktober 11, 2009 | Odgovori

  10. @Marko:

    Sam sem med tistimi, ki ne sprejema dejstva, da je Jezus sploh živel.
    Namreč, kdor sprejema to pravljično osebo kot dejansko, potem mora pristati tudi na dejstvo, da je bila ta oseba brezmadežno spočeta. To pa je popolnoma nadnaravno dejstvo, ki ga je znanost ovrgla, saj se sesalci ne razmnožujemo brezmadežno in lahko obstaja le še na polju vere. Tam pa seveda lahko obstaja vsa domišljija, ki jo lahko ta moment stresem iz rokava. Verjetno gre za kopiranje starejših religij, kjer so pomembne osebe enako spočenjali.

    No, če pa je Jezus dejansko tudi živel, potem dopuščam dejstvo, da je šlo za navadnega človeka, ki so mu naknadno prilepili “mitološko pravljičenje” in si ga sposodili oz. zlorabili za največjo zgodovinsko prevaro imenovano krščanstvo.

    Komentar od ateistek | oktober 11, 2009 | Odgovori

    • Seveda bi lahko razpravljal tudi o tem, ali je Jezus sploh živel. Zdi se mi malo verjetno, vendar ne bi kar kategorično zanikal njegovega obstoja, prepričan pa sem, da zagotovo ni živel takšen Jezus, ko ga predstavljajo evangeliji. Materialnih dokazov ni, prvi krščanski pisni viri – to je Pavlova pisma ne povedo o Jezusovem življenju praktično nič. Tudi sicer je Pavlov Jezus povsem drugačen od evangelijskega Jezusa. Prvi Markov evangelij je nastal šele 40 let po domnevni Jezusovi smrti. V njem pa sploh ni opisano Jezusovo čudežno rojstvo in otroštvo, kot tudi njegovo vstajenje od smrti ne. Na sploh si evangeliji med seboj nasprotujejo in jih praktično ni mogoče harmonizirati, ne da bi imeli sami sebe močno za norca. Prvi nekrščanski spisi, ki omenjajo nekega Kristusa, pa datirajo šele ob koncu prvega stoletja in sodijo v kategorijo ponaredkov. Kakorkoli že vidimo Jezusa, bodisi kot človeka ali kot boga, bodisi kot velikega moralnega reformatorja in učitelja ali samo kot nevarnega upornika, dejstvo je, da v svojem času ni pustil niti najmanjšega vtisa na sodobnike – to je na tedanje zgodovinopisce, filozofe in druge pisce. V času svojega življenja in še dolgo potem je bil očitno popolnoma nepoznan, kar je glede na silne čudeže, ki mu jih pripisujejo, še bolj čudežno, kot sami čudeži. Prvo omembo Jezusa izven krščanskih virov najdemo šele v odlomku iz Judovskih starožitnosti, ki jih je napisal Jožef Flavij okoli leta 94. Pa še ta odlomek – tako imenovani Flavijanov testament – opisuje Jezusa z besedami, ki jih ne bi nikoli uporabil ortodoksen Jud. Tako se celo mnogi krščanski apologeti nagibajo k razlagi, da je bil odlomek kasneje močno spremenjen, nekateri zgodovinarji pa ne brez osnove domnevajo, da gre za čisti ponaredek, ki so ga veliko kasneje v besedilo vrinili krščanski propagandisti. Zapisi rimski zgodovinopiscev, ki govorijo o kristjanih, so nastali šele po letu 110. Tako Plinij Mlajši piše o kristjanih in omeni Kristusa v pismu cesarju Trajanu (112 n.š.), Tacit pa v svojih Analih (115 n.š.) piše o preganjanju rimskih kristjanov v času cesarja Nerona. Vendar niti prvi, niti drugi ne povesta prav nič o Jezusovem življenju. Pišeta o takšnih in drugačnih težavah s kristjani, pri čemer sploh ne omenita imena Jezus. Največ, kar lahko izvemo od Tacita, je podatek, da je bil Kristus, ustanovitelj krščanske vere, usmrčen pod Poncijem Pilatom v času cesarja Tiberija. In to je pravzaprav edini podatek, ki ga od rimskih zgodovinarjev izvemo o začetniku krščanske vere, pa še to najmanj 80 let po omenjenemu dogodku. Tudi če so vsi ti zapisi popolnoma avtentični, v resnici ne povedo nič o zgodovinskem Jezusu. Pričajo le o obstoju obskurne verske sekte, ki se je začela šele širiti po Rimskem imperiju v drugi polovici prvega stoletja. Nič takega torej, kar rimski zgodovinopisci ne bi mogli izvedeti iz takrat že obstoječih in razširjenih krščanskih spisov ali iz govoric tretje ali četrte generacije kristjanov.

      Zanimivo je, da ne obstajajo niti kaki trdni dokazi, da je v času Jezusovega življenja v Galileji obstajalo mesto z imenom Nazaret. In če ni obstajal Nazaret, tudi Jezus iz Nazareta ni mogel obstajati. (Ker na zemljevidu ni mogoče najti Oza, vemo, da ne obstaja niti čarovnik iz Oza.)

      Brezmadežno spočetje božjega sina pa je itak stvar vere in tisti, ki to razglašajo kot zgodovinsko dejstvo, zlahka sprejemajo tudi nebuloze, kakršna je kreacionistična teorija, da je Zemlja stara nekaj tisoč let in da so ljudje in dinozavri živeli skupaj v istem času, da ne govorimo o vsej ostali pravljični svetopisemski navlaki, začenši z Genezo.

      Tako da, še najbolj verjetno se mi zdi kar praviš nazadnje – da je Jezus mitološki konsrukt, ki ima mogoče, ampak samo mogoče, tudi neko osnovo v kakem res živečem apokaliptičnem preroku iz katere izmed številnih judovskih sekt. Možnosti za špekulacijo je nedvomno veliko in skoraj nobena ni manj verjetna od tiste, ki jo ponujajo krščanski apologeti.

      Komentar od Marko | oktober 11, 2009 | Odgovori

  11. Prepir na potapljajoči se ladji norcev o tem, ali se pravilno piše kaša ali kasha.

    Ne se dat motit.

    Komentar od bf | oktober 12, 2009 | Odgovori

  12. @bf:

    Kot kaže si se le dal vsaj malo zmotit 😉

    Komentar od ateistek | oktober 15, 2009 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: