ateistek

Lučki Dedec

V Sloveniji je veliko hribov, ki se imenujejo kot takšni ali drugačne dedci ali babe. Na enem takšnem sem se potepal ta vikend.

Del Slovenije, ki se začne zahodno od Kamnika, kamor gre pot dalje proti Gornjemu Gradu in naprej proti Koroški, mi je dokaj neznan. Nazadnje sem slišal za to območje, ko so tam utrpeli veliko škodo zaradi močne nevihte, ki je porušila veliko gozda.

Iti v ta del Kamniško-Savinjskih Alp, zahteva nekoliko več vožnje. S skupino iz OIS-a smo se dobili malo pred sedmo zjutraj in krenili proti Kamniku in nato naprej po ovinkasti cesti proti Lučam, tam pa po dolgi gozdni cesti do izhodišča, kjer je “grozil” napis, da nas čaka vsaj 3,5 ure hoda v eno smer.

Začetna markacija2

Strma pot po gozdu, ki je ni in ni hotelo biti konca, nam je popestrila s prav posebnim cvetom, ki ga do sedaj zaradi njegove izjemne redkosti (razglašen za redkega in zaščitenega) še nisem videl. Kar trije Lepi Čeveljci so se razkazovali v vsej svoji deviški lepoti. Navdušenost smo potolažili z divjim fotografiranjem.

Lepi Čeveljc

Ko se je gozd končno razredčil, smo se znašli na lepi, okrogli jasi, kjer je sledil počitek in prva vprašanja, kateri hrib je tam pa tam.

Travna jasa

Nad njo so se začele pojavljali prve večje krpe topečega se snega in mrzli potočki snežnice z žuborečim slapom.

Luknja v topečem snegu

Strmemu, vijoličnemu bregu je barvo posodil bujno cvetoči Wulfenov jeglič. Pravzaprav je bilo celotno področje kot velik botanični vrt, kjer so rožice kar tekmovale katere bo lepše zacvetela. Kar težko je bilo hoditi, ne da bi kakšno pohodil.

Cvetoča pot

Cvetoči grmiček

Tam, kjer je sneg izginil še pred kratkim, so se pojavili telohi in najbolj zgodnje cvetje.

Teloh

Alpski zvonček

Kmalu smo prišli do razgledne točke. Pred nami Lučki Dedec kamor smo se hitro povzpeli (2023m).

Lučki Dedec

Na vrhu pa prekrasen prizor gorske kotline Korošice s Kocbekovim domom (1808 metrov – okrogla kotlinica je zgledala, kot bi pogledal kakšno od pokrajih Zemlje iz satelita), ujete pod mogočnim ostenjem Ojstrice (2350m).

Kotanja Korošica s Kocbekovim domom

Ojstrica

Koča na Korošici je ponujala dobro hrano. Precej je bilo tudi drugih obiskovalcev.

Kocbekov dom na Korošici

Lučki Dedec je bil od tu videti veliko bolj divje in neprijazno. Za plezalce je to verjetno pravi izziv. Njegov dolgi vrh in široke stene so se strmo dvigovale proti nebu, nekaj ogromnih skal pa je odlomljenih in nametanih po nižjih predelih.

Lučki Dedec2 - sposojena slika

Sonce je izjemno močno. Kljub kremi s faktorjem 20, sem imel nekaj rdečine na vratu. Tudi ostali jo niso bolje odnesli.

Izlet je bil precej ležeren. To, kar bi nekateri naredili v sedmih, osmih urah, smo mi naredili v celem dnevu. Le kam bi se nam mudilo iz tega planinskega raja? Že tako so prijetne ure prehitro mninile.

Advertisements

junij 17, 2009 - Posted by | Hribolazenje

5 komentarjev »

  1. Korošica je res en zanimiv kraj. Je tudi najvišjeležeče nogometno igrišče v Sloveniji. Ali ste videli tudi kakšnega svizca?
    Glede na posnetek, je bilo v koči kar nekaj obiskovalcev. Pred štirimi leti, ob istem letnem času, sem bil jaz edini gost.

    Komentar od Gorazd | junij 18, 2009 | Odgovori

  2. bf je bil pa danes tam, za kondicijski trening, na vrh Ojstrice. Iz Kamniške Bele, mimo slapa Orglice levo pod stenami Vežice je najkrajša (neoznačena) pot do Korošice. Ob 13h iz Ljubljane, ob 21h že nazaj. 🙂

    Komentar od bf | junij 18, 2009 | Odgovori

  3. @Gorazd:
    Svizcev sicer nismo videli, so se pa ponekod videle njihove luknje.

    @bf:
    Res? Ne bi si mislil, da tudi ti hodiš po hribih. No, lepo.

    Komentar od ateistek | junij 18, 2009 | Odgovori

  4. V letih 1997, 1998 in 2007 sem vsaj 100 dni preživel v hribih. Trenutno pa enkrat tedensko za nekaj ur šibam za kondicijo iz Kamniške Bistrice na Kamniško ali Kokrško sedlo ali kam tam okoli. Ali pa iz Stahovice mimo sv. Primoža na Veliko planino in nazaj. Imam kakšnih 15 ciljev in poti, da ni dolgočasno. To je blizu pa še med tednom ni žive duše.

    Včeraj je ob 17h na vrhu Ojstrice sijalo sonce. Čeprav med potjo ni izgledalo, da bo. 🙂 Pot pa uporabljajo lovci in plezalci, običajna gre čez Presedljaj.

    Btw, kaj ste šli iz doline Lučke Bele? Čez Kranjski Rak?

    Komentar od bf | junij 18, 2009 | Odgovori

  5. @bf

    Krasno.

    Jaz nimam avta tako, da imam takrat, ko grem kam sam, par lokacij, kamor se zapeljem s kolesom. Šmarno Goro, Toško Čelo in občasno Rašico (oboje do vrha s kolesom). Razmišljam, da bi začel še s tekom po Rožniku ali Mostecu in Katarino. Tudi na Krim sem šel a mi je pa vseeno nekoliko predaleč.

    A, ne vem, od kje smo točno šli. Znal bi tja priti, to je pa tudi vse 🙂

    Komentar od ateistek | junij 18, 2009 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: