Golica
Prekrasen in zelo obiskan hrib, ki je posodil svoje ime Avsenikovi viži. Leži nad Jesenicami. Njegov vrh je, kot pravi ime, neporaščen z gozdom. Prekrit je le z nežno travo, ki mu daje nadvse prijeten videz. Hrib je znan tudi po narcisah, ki cvetijo po njegovih pobočjih. Najprej začnejo cveteti v nižjih predelih, potem pa se cvetenje pomika vse višje po hribu. Golica je visoka 1836 metrov.
Poti na vrh, je več. Šla sva z avtom do vasica Planina pod Golico in nato izbrala tisto, kjer markacije obljubljajo dvourno trajanje (mimo postojanke “Pri Fencu”). Ob postojanki sem opazil bujno cvetoče travnike, ki so me spomnili, da so bili nekoč taki tudi v Ljubljani. Ko je sonce posijalo po njih, so dobili še bolj izrazito barvo.
Pot se nato nadaljuje po zelo lepem gozu, ki ga krasijo visoke smreke in začuda tudi jelke. Ko se gozd razredči, smo skoraj že pri koči, ki je okoli 250 do 300 metrov nižje od vrha. Sicer je na začetni markaciji pisalo, da bo pot strma vendar nisem imel takega občutka. Tudi trajanje se mi je zdelo krajše.
Od koče je potem še pol ure do vrha. Cel čas naju je spremljal meket ovac, ki so se pasle na obsežnih travnikih.
Bilo je oblačno, čez greben pa je vlekel hladen veter tako, da se nisva preveč dolgo zadrževala na njem.
Razgled je bil zadovoljiv. Pogled na avstrijsko stran je razkrival široko ustje reke Drave in bolj neprijazen severni del Golice z zakrnelimi macesni.
Triglav se je zakrival v oblake, okoli njega pa so se razkazovali drugi vrhovi Julijskih Alp. Lepo se vidita dolini Vrat in Krme, ves greben od Viševnika do Debele peči, levo od njega Pokljuka, v ozadju pa Spodnje Bohinjske gore. Na jugovzhodu se odpre še pogled na Karavanke s Stolom v ospredju. Pogled proti Ljubljani pa celo razkrije obrise Šmarne Gore.
Na vrhu Golice je nekoč stala koča, vendar je bila med 2 sv. vojno požgana.
Pri povratku sva se spet ustavila v koči in si provoščila joto in zelo dober sirov zavitek. Kmalu se je koča napolnila s Štajerci in Italijani. Ko so slednji začeli s petjem, je bil čas za odhod nazaj v dolino.
7 komentarjev »
Oddajte komentar
-
Arhivi
- maj 2012 (1)
- april 2012 (2)
- marec 2012 (5)
- januar 2012 (2)
- december 2011 (2)
- november 2011 (2)
- avgust 2010 (4)
- julij 2010 (2)
- junij 2010 (5)
- maj 2010 (2)
- april 2010 (6)
- marec 2010 (2)
-
Kategorije
-
RSS
Entries RSS
Comments RSS
Le zakaj invalid pf v temi hribolazenje nikoli ne komentira, kljub temu da je njegov “vožd” vrhunski na tem področju.
@Dikembe:
Misliš bf? Ah, saj ga je že dovolj po drugih temah 😉
[…] Zadnje čase mi zelo dišijo Karavanke. Najprej Golica, zdaj […]
Pingback od Stol « ateistek | 10 junija, 2009 |
Zelo lepe fotografije! Si vse sam slikal?
Jap.
Si kdaj pomislil, da bi se profesionalno ukvarjal s fotografijo? 🙂 (Ce se morda ze, se opravicujem :D)
@Tomaz Z.
Ne, na to pa res nisem pomislil. 🙂