ateistek

Golica

Prekrasen in zelo obiskan hrib, ki je posodil svoje ime Avsenikovi viži. Leži nad Jesenicami. Njegov vrh je, kot pravi ime, neporaščen z gozdom. Prekrit je le z nežno travo, ki mu daje nadvse prijeten videz. Hrib je znan tudi po narcisah, ki cvetijo po njegovih pobočjih. Najprej začnejo cveteti v nižjih predelih, potem pa se cvetenje pomika vse višje po hribu. Golica je visoka 1836 metrov.

Njena visokost Narcisa

Poti na vrh, je več. Šla sva z avtom do vasica Planina pod Golico in nato izbrala tisto, kjer markacije obljubljajo dvourno trajanje (mimo postojanke “Pri Fencu”). Ob postojanki sem opazil bujno cvetoče travnike, ki so me spomnili, da so bili nekoč taki tudi v Ljubljani. Ko je sonce posijalo po njih, so dobili še bolj izrazito barvo.

Cvetoči travnik

Planina pod Golico
Pot se nato nadaljuje po zelo lepem gozu, ki ga krasijo visoke smreke in začuda tudi jelke. Ko se gozd razredči, smo skoraj že pri koči, ki je okoli 250 do 300 metrov nižje od vrha. Sicer je na začetni markaciji pisalo, da bo pot strma vendar nisem imel takega občutka. Tudi trajanje se mi je zdelo krajše.

Smerokaz

Od koče je potem še pol ure do vrha. Cel čas naju je spremljal meket ovac, ki so se pasle na obsežnih travnikih.

Ovčke na paši

Koča

Bilo je oblačno, čez greben pa je vlekel hladen veter tako, da se nisva preveč dolgo zadrževala na njem.

Ostanki snežnih zametov

Razgled je bil zadovoljiv. Pogled na avstrijsko stran je razkrival široko ustje reke Drave in bolj neprijazen severni del Golice z zakrnelimi macesni.

Drava

Triglav se je zakrival v oblake, okoli njega pa so se razkazovali drugi vrhovi Julijskih Alp. Lepo se vidita dolini Vrat in Krme, ves greben od Viševnika do Debele peči, levo od njega Pokljuka, v ozadju pa Spodnje Bohinjske gore. Na jugovzhodu se odpre še pogled na Karavanke s Stolom v ospredju. Pogled proti Ljubljani pa celo razkrije obrise Šmarne Gore.

Baba

Stol v oblakih

Na vrhu Golice je nekoč stala koča, vendar je bila med 2 sv. vojno požgana.

Pri povratku sva se spet ustavila v koči in si provoščila joto in zelo dober sirov zavitek. Kmalu se je koča napolnila s Štajerci in Italijani. Ko so slednji začeli s petjem, je bil čas za odhod nazaj v dolino.

Jesenice

Advertisements

junij 3, 2009 - Posted by | Hribolazenje

7 komentarjev »

  1. Le zakaj invalid pf v temi hribolazenje nikoli ne komentira, kljub temu da je njegov “vožd” vrhunski na tem področju.

    Komentar od Dikembe | junij 6, 2009 | Odgovori

  2. @Dikembe:

    Misliš bf? Ah, saj ga je že dovolj po drugih temah 😉

    Komentar od ateistek | junij 7, 2009 | Odgovori

  3. […] Zadnje čase mi zelo dišijo Karavanke. Najprej Golica, zdaj […]

    Pingback od Stol « ateistek | junij 10, 2009 | Odgovori

  4. Zelo lepe fotografije! Si vse sam slikal?

    Komentar od Tomaz Z. | junij 11, 2009 | Odgovori

  5. Jap.

    Komentar od ateistek | junij 11, 2009 | Odgovori

  6. Si kdaj pomislil, da bi se profesionalno ukvarjal s fotografijo? 🙂 (Ce se morda ze, se opravicujem :D)

    Komentar od Tomaz Z. | junij 12, 2009 | Odgovori

  7. @Tomaz Z.

    Ne, na to pa res nisem pomislil. 🙂

    Komentar od ateistek | junij 12, 2009 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: