Še Tokija

Raziskovanje japonskega glavnega mesta se nadaljuje. Vceraj cetrt Ginza, danes obisk najvecje zelezniske postaje Shinjuku, obisk bliznjega parka Shinjuku Gyoen, prvo ponocevanje in radost ob prejetju pozabljene Japan Rail karte ter preizkus WC skoljke, ki ti po opravljeni potrebu najprej odplakne kupcek srece, nato pa se ocisti in osusi intimne predele, lol. Vse to ob zeljeni temperaturi zraka in vode. Samo gumbe je potrebno pritisniti v pravilnem zaporedju.

Ginza naju je razveselila s Sonyjevim centrom, kjer prodajajo svoje najnovejse izdelke, ki jih se ni nikjer v prodaji. Stavba v osmih nadstropjih ponuja na vsakem od njih tematsko razdeljene izdelke in kopico tipicno kimajocih in nasmejanih hostes, ki so v vsakem trenutku na razpolago potencialnim kupcem. Pravi uzitek za ljubitelje najnovejse elektronike. Nekoliko so me le razocarale cene, saj sem pricakoval, da bodo nizje.

Postaja Shinjuku je nekaj posebnega. Je najvecja tokijska zelezniska postaja, kjer se dnevno na njej predrenja tudi do 2 milijona ljudi. Ko od dalec poslusas vse te zvoke, ki jih vsak trenutek oddaja taka mnozica hitecih ljudi, se kar ustrasis. Okoli nje pa v vecernem casu po sosednjih ulicah zazarijo milijoni luck in displayev, ki okrasujejo stavbe s pravim futuristicnim izgledom. Ne bi bilo slabo, ce bi sem pripeljali vecnega ljubljanskega jamraca Jazbinska, lol, da vidi, kaj lahko clovek vse naredi in da ni vsa modrost v starih, plesnivih stavbah, pardon, kulturni dediscini. Ko sem v Ginzi videl stavbo, ki jo krasi ogromna Casio ura, umetelno vdelana v fasado ali, ko vidis stavbo, kjer je na njen vrh postavljen kar grad, ki spominja na bavarske, pomislis, da je arhitektura res brez meja. Prav posebno dozivetje. Toliko ustvarjalnosti na enem mestu cloveku kar vzame sapo.

Pocasi se prebujajo cesnje in vse bolj se oblacijo v cvetoce barve. Bele, roza, vijolicne, nekatere so cepljene, tako, da imajo na istem drevesu vec barv. Ogromen park Shinjuku jih je poln. V teh dneh pa je poln tudi ljudi, vec tisoc, ki pod njegovimi cesnjami prirejajo piknike in se druzijo. Vsi navduseno fotografirajo cvetove od blizu in dalec. Kako lepo, da ljudje ne potrebujejo nekih svetnikov in verske institucije, ki bi jim zapovedovala praznike, zaradi lastnih promocijskih ciljev ampak preprosto castijo naravo in njen vsakoletni krogotok. Vstopnina je simbolicna. Ko so zvecer park zaprli, za vso tisto nepregledno, dolgo mnozico ljudi ni ostala skoraj nobena smet, kar je prav neverjetno. Ste bili pri nas kdaj v Tivoliju, po kaksnem koncertu na prostem v poletnem casu. Raje ne!

Obiskoval sva tudi shopping center Takashimaja, ki se razteza v 12. nadstropjih in je povrhu se razdeljen v dva dela, torej prakticno za 24 nadstropij razlicnih, tematsko razdeljenih sklopov izdelkov. Ponujajo izdelke, ki se jih pri nas niti ne bi spomnili da jih potrebujemo. Ker je Tokyo tako veliko mesto, si lahko prodajalci privoscijo prodajo se tako bizarnih malenkosti in drobnarij in iz tega naredijo celo verigo. Vsaka palcka, vsaka cevka za opremo stanovanja, za ustvarjanje, kar tako. Vsakodnevni izdelki, ki jih krasi izjemen dizajn in najnovejsa tehnologija, dobijo kar naenkrat nov smisel.
Na vrhu pa izjemen pogled na Tokyo in seveda lep japonski vrt.

Danes pa v nove podvige.

Povzetek potovanja s slikami tukaj