ateistek

Ne dam “kralja” Tita!

tito Provokacijski pozivi SDS-a po odstranitvi vseh kipov namenjenih jugoslovanskemu voditelju, ki so jih spretno vkomponirali v Stanovnikovo nepremišljeno izjavo o Titu, so naredili več škode kot koristi. Za njih. Kot kažejo ankete, je večino državljanov te države zmotilo. Upam, da jih je zmotil tudi SDS.

Tito? Bil je aktiven in nadarjen vojskovodja, ki se ni posluževal Churchillove prakse “cigaretnega” poveljevanja iz razkošja nekje na tihem in mirnem ampak s fizično prisotnostjo v bitki in terenu. Vsekakor je to večja referenca za vladanje, kot vladavina po logiki “rojstva iz kraljičine maternice”, če seveda ob tem odmislimo vladavine, ki jih narekujejo volitve. Torej, če vas zmoti prevzem oblasti Tita, se spomnite na strpnost, ki jo kažete pri kraljevskih oblikah vladavine. Če ste pa pričakovali, da bo nekdo, ki je aktivno sodeloval v bitki proti okupatorju in ji tudi poveljeval, po vojni dobrovoljno predal oblast drugim, je nekaj narobe z vašimi pričakovanji.

Mislim, da je Tito med 2 sv. vojno zelo dobro pokazal, da ima pravico do vladanja tudi po vojni. Moteče je sicer to, da je njegova oblika vladavine bila dosmrtna. Vendar, če so si to pravico vzeli tudi kralji, potem jo (še prej) lahko oprostim Titu. Ampak hec je v tem, da se Titova oblika vladavine ne imenuje monarhistična ampak komunistična, čeprav, tehnično gledano, ni večjih razlik. Oba imata neomejeno moč vladanja in delata kar se jima sprdne. Zakaj potem take zamere “kralju” Titu? Je bil kaj manj “kraljevski” kot so bili ostali kralji v zgodovini?

Največkrat lahko slišimo, da je dal pobiti že skoraj 2 milijona ljudi, kar nekako spada v folkloro kritikov globalnega komunizma, kjer nadvse inflatorne številke že presegajo mrtve v 2 sv. vojni. Titov “prispevek” seveda iz leta v leto raste. Pa ne zato, ker bi dejansko odkrivali vse te milijone trupel. Višja kot je številka, večje sovraštov do Tita čuti tisti, ki jo napiše oz. izgovori.

Če nadaljujem v konteksu kraljevanja Tita, se postavi vprašanje, koliko so kralji v zgodovini ljudem dajali in koliko so zadržali zase. Pravzaprav je bil tudi Tito tukaj precej nekraljevski. Pod njegovim kraljevanjem se je Jugoslavija postavila na noge, “podložniki” so v raznih delovnih akcijah v izgradnji domovine, rade volje delali zastonj in se ob tem počutili nadvse srečno in koristno. Namesto ekonomskega determinizma, ki razsaja okoli nas v zdajšnjem času, jim je takrat kralj dal več, kot se to za običajnega kralja spodobi. Zastonj šolanje, ki ni skrivalo raznoraznih plačjivih dodatkov. Stanovanja so bila prej stvar zamenjave kot stvar največjega, enkratnega življenskega nakupa. Večina služb je bila dosmrtnih. Dohodnina je bila neka čudna matematična izmišljotina Zahoda. Kralj nam je pustil prosto potovali, kar so nam zavidale druge države sovjetskega bloka. Naš kralj je ekonomsko manj poskrbel za svoje potomstvo, kot to danes lahko stori že malo višji politik, tako ali drugače blizu korita oz. proračuna.

Zahod, ki ga marsikdo žal še vedno jemlje kot neko referenco za pravičnost, je našega kralja smatral za najmanj komunističnega voditelja med komunističnimi zato so rade volje sklepali posle in dajali kredite. Vseeno je bila zadolženost cele države dvakrat manjša kot je danes zadolženost 10x manjše Slovenije.
Na njegovem pogrebu se je zvrstila izjemna množica takratne politične smetane, ki niti pod razno ni bila omejena le na ideološke zaveznike.

Smrt Tita je povzročil razmah raznoraznih, nesposobnih povzpetnežev, ki so želeli nadomestiti njegov lik a žal ni šlo. Nekoč vdani podložniki so začeli vse bolj odkrivati strasti ekonomskega in splošnega nacionalizma. Vsaka republika je začela gledati le sebe in takrat se je zgodba končala. Izbran je bil krvav zaključek. Za ene bolj za druge manj. Vsega tega pa ni bil kriv že desetletje mrtvi kralj ampak osvobojene, popolnoma nekoristne, nekontrolirane emocije, na katere so podložniki pozabili vsaj 45 let.

Danes, ko odkrivamo komunistične oz. zavezniške zločine, pa se pojavijo neki kekci iz SDS-a, ki bi radi spreminjali zgodovino. Svoja stališča pri obsodbi Tita si delijo tako z italijanskimi fašisti kot nemško-avstrijskimi neonacisti, ki so ravno pred kratkim tudi sami prišli na enako idejo in si želijo enakega “pospravljanja” na Koroškem. Krasno je, ko napis na Sabotinu, NAŠ TITO, nekaterim kravžlja fašistične živčke na drugi strani meje.

Zgodovina preprosto rečeno, ni črno-bela, kar bi radi v teh dneh prikazal diskurz poražencev, ki preko lažne solidarizacije z žrtvami povojnih pobojev, obvladuje medijski prostor. Ne razumem, zakaj so pri nas popularni samo zločini komunističnih oblasti, ne pa tudi vojni zločini zaveznikov. Poznam vsaj 4 primere množičnih zločinov zaveznikov, kjer je umrlo vsaj milijon ljudi in jih nobeno vojno pravo ne bi moglo opravičiti.

Ta dualizem je pravzaprav nedopusten. Kaže se tudi pri obsojanju Stalina. Tip je bil res množični likvidator vendar je bil prispevek vojske, ki ji je komandiral, pri končanju 2 sv. vojne, izjemen. Ampak, vse to je potem zoprni dokaz, da se je zločinom zatekala tudi t.i.”demokratična stran” in ne le do skrajnosti zdemonizirani komunisti. Tega pa naši “domoljubi”, ki so si predstavljali domoljubje preko le njim razumljivih filozofskih diskurzov, ki so v prvi vrsti vključevali sodelovanja s Hitlerjem, ali ne poznajo ali pa nočejo poznati.

12 marca, 2009 Posted by | V razmislek | 35 komentarjev