Zoprnost vinjet

Polletne vinjete so se iztekle, čas je za nove. Ko bi jo človek rad odlepil in zamenjal z novo, hitro ugotovi, da je zadeva lahko nadvse zoprna. Kolikor se že trudili, bolj težko je uspeti in elegantno odstraniti celo, saj se je rado kaj odtrga in kak košček vsilil “za spomin”. Zdaj pa dilema; zamenjati kar avto ali se voziti z nekim lepljivim madežev v desnem kotu šipe. No, to je bila prva stvar, ki mi je padla na pamet, ko sem gledal kolega, ki se je živčno matral odtrgati preteklo vinjeto in ga vsaj malo nasmehniti.

Na Madžarskem, kjer se še vedno potikam, imajo to zelo lepo urejeno. Preprosto narediš on-line registracijo, plačaš in si v registru, kot dokazilo pa si sprintaš potrdilo in to je to.

Ko nam je Janša dal vinjetni bonbonček, bi se njegov tim lahko spomnil take preproste rešitve. Če se prav spominjam, se je Virant nadvse hvalil, kako je poenostavil državno upravo. Pa bi s svojim entuziazmom navdušil še koga od Janševih priskledniških kolegov, ki so imeli kaj besede. Tudi pri sklepanju pogodb z izdelovalcem vinjet. Se bodo “Pahorjevi” kaj takega spomnili? Lahko bi se. Še prej kot navadni ljudje, saj bi znalo biti še bolj zoprno, če je avto med dražjimi, lol.

A da stari ljudje ne znajo uporabljati internet? Potem pa naj bo nekaj klasičnih, samolepilnih vinjet na voljo tudi za tiste starejše. Tako bomo vsaj vedeli, kdo zna voziti avto, ne zna pa prižgati računalnika. Da nihče nima nikogar, ki bi to lahko naredil zanj, ne verjamem.