ateistek

Sovražim FaceBook!

untitled-15 Blogi vs. FaceBook? Blog mi ponuja prazen “papir”, ki ga moram nekako napolniti. Na FaceBooku je dovolj prijava, pa te že kdo najde in potisne v njegovo enoumje. Blog ni tako očiten substitut za realno življenje kot je FaceBook, ki je ravno zato, ker ponuja več tehničnih možnosti, izjemno sugestiven in lahko bolj zasužnjevalski.

Ne bi si mislil, da bomo prišli tako daleč, da bomo postajali prijatelji zgolj z enim klikom. Ko ga narediš, ti sicer grozno nepregleden FaceBook napiše: “You and xxx are now friends”. Wow, what a day!
Prav predrzno razvrednotenje besede prijateljstvo, bi rekel. Veliko ljudi na FaceBooku je “prijateljev” pa se v realnosti sploh nikoli niso videli. Nekateri “pomembneži” imajo pod svojim profilom tudi 50, 100 ali celo več ljudi in vsi so poimenovani enako, “prijatelji”. Skrajno poenostavljena logika virtualizma, ki meji že na poneumljanje, res vse prenese.

Da bi bilo vaše prijateljstvo s par 100 ljudmi “še globje”, si lahko izmenjujeto razna virtualna darilca. Če si kdaj zaželite fizičnega kontakta, si lahko privoščite tudi virtualni objemček ali celo poljubček. Kam gre vsa zadeva, se ne bi prav nič čudil, da mi kmalu še kdo ponudi virtualni seks.

Da bi imeli pregled nad nadvse pomembnim dogajanjem v “selu” virtualnega sveta, lahko na svoji strani gledate vse, kar se trenutno dogaja med vašimi izbranimi “prijatelji”. Vsak “pomemben” čvek, vsako repliko. Če se vam že kaj zgodi v realnem svetu, iztrgajte njegov košček recimo v obliki fotografije, jo postavite na ogled “prijateljem” in čvek je zagotovljen. Yes, dogaja se! Tako ste nadgradili dolgočasje realnega sveta z virtualno dodano vrednostjo. Realnost se tako zazdi bolj podoživljena kot bi bila sicer.

Kako se trenutno počutite? Vam je dolgčas ali pa opravljate dolgočasno opravilo? Nič lažjega kot to. Hop na FaceBook s kakšnim kratkim opisom situacije v upanju, da se kdo pojavi, ki vam bo začel preganjati dolgočasje ali občutek osamljenosti. Mogoče vam celo uspe ustvarili pravi filozofski diskurz iz niča s kopico smajlijev, ki vedno tako dobro denejo in so uporabni za vsako neumnost.
Ko se vam kdo oglasi pri “kriku za socializiranje”, ste uspeli. Dobili ste svoj virtualni substitut za občutek, da vam življenje polnijo drugi ljudje. Dokazali ste stroki, da spadate med socialna bitja, ki znajo nadvse uspešno navezovati stike.

Bi se radi začeli politično obnašati ali vsaj občasno občutiti svojo politično korektnost? Tudi za to ima “majstor za sve” odgovor. Pridružite se kakšni od skupin ali pa kreirajte svojo. Za vaše aktivno sodelovanje bo dovolj en klik. Več se ne pričakuje, saj je najpomembnejše zbrati čim večje število ljudi, ki se skupini pridruži. En klik je dovolj, da ste recimo okoljsko odgovorni, ste za ali proti mošeji, ste, prav bizarno, za ali proti snegu v Ljubljani, itd, itd. Notranje ste se potešili in politično izpraznili ter nakazali svetu svoje želje dokler vas z novim novačenjem h klikanju v novi skupini prej ali slej spet ne povabi kakšen od “prijateljev”. Kakšen od njih bi znal tudi poslati kaj, čemur bi mirno rekli spam. Ampak, ker je “prijatelj”, tudi beseda spam v okolju FaceBooka prevzame drug pomen.

Glede na to, da se svet lahko spreminja le fizično in ne virtualno, je kljub milijonom kreiranih skupin, ki si želijo lepšega sveta, le ta danes enako zafuran kot je bil včeraj ali kot je bil pred pojavom FaceBooka. Kritična masa FaceBooka nima časa, kljub dobrim željam, saj več ali manj tiči za računalniki s svojimi “prijatelji”. Če revolucija žre svoje otroke, je njo dokončno požrl FaceBook.

15 decembra, 2008 Posted by | Vsega po malem | 15 komentarjev