ateistek

Dalajlama: Jaz sem marksist

10853 To je izjavil tibetanski duhovni vodja ob 25. obletnici podelitve Nobelove nagrade za mir, Lechu Walensi. Slednji, kot predan katoličan, ni mogel skriti začudenja in ščemenja v ušesih.

Znana je Lechova izjava, da mu je vera (beri RKC) pomagala, ko se je, kot sindikalni voditelj, boril proti komunizmu. Zahod je v njem prepoznal borca proti totalitarizmu in ga okitil z nagradami. Javno oporekanje krščanskemu totalitarizmu seveda še dolgo ne bo stvar vredna nagrad.

Pravzaprav, narobe svet bi lahko rekel na prvi pogled; duhovni vodja se izreče za pripadnika ateističnega marksizma, nek verni sindikalist pa se je boril proti komunizmu, ki je po Marxu zamišljen kot družbeni sistem s prevlado delavcev. Seveda je bila izjava mišljena v ekonomskem kontekstu in ne kot, špekuliram, dobrikanje Kitajski, žaljenju “verskih čustev” Poljakov in podobno. Sicer pa, zakaj bi jo kakorkoli opravičevali?

Mogoče si Dalajlama vseeno lahko privošči take izjave, saj je njegova mentalna širina izjemna. K širini je pripomogla tudi njegova religija, ki ne temelji na izključevanju. Članstvo v EU je današnji Poljski vsaj malo preprečilo, da se dokončno ne spremeni v katoliško, totalitarno beznico, vseeno pa je vprašanje, kako bo njegovo izjavo razumela religijsko zaplombirana poljska javnost.

Razlika med budističnim in krščanskim pojmovanjem vere je velika. Ustanovitelj budizma se ni razglašal niti za božjega preroka niti njegovega poslanca in je povrhu zavračal že samo misel o bogu kot o vrhovnem bitju. Budizem je usmerjen v človeka in njegovo notranjost, krščanstvo pa v idealizirano sfero izven človeka, ki ji reče bog, v resnici pa tam tiči ono samo v obliki totalitarne institucije. Bog je le priročen izgovor. Ker krščanstvo ni v domeni ljudi ampak logike vladanja institucije masam, so njeni pripadniki tudi bolj omejeni, bolj dresirani in manj jim je dopuščeno interpretiranje po lastnem načinu. Prevelika svoboda jih prej ali slej pripelje do trka z dogmami. Potem jim ne ostane drugega kot ustanovitev lastne religije in izobčenje. Zato je tudi krščanstvo tako razdrobljeno, saj obstaja na tisoče ločin in sekt. V budizmu jih je veliko manj in so nastale predvsem zato, ker se Buda ni želel izreči o določenih filozofskih vprašanjih svojega nauka.

Tudi pripadniki krščanstva se lahko spogledujejo z marksizmom. Poznamo krščanske socialiste ali celo krščanske komuniste, vendar pa so ti, ravno zaradi ozkosti uradnega katolištva in njegovih vernikov, ki se terminu socializem ali še huje, komunizem, izogibajo kolikor se le da, tretirani kot neke vrste levičarski odpadniki ali celo izdajalci, potisnjeni na politično margino. Zoprno pri tem je, da se ravno ti “levičarski izdajalci” zavedajo, da je bil Jezus (ob predpostavki, da je res živel) opisan kot  borec proti religijskim avtoritetam in kleru, kar pa katoliški instituciji, ki seveda v pravem pomenu pooseblja ravno to, ne odgovarja.

Dalajlamova izjava, ki jo je izrekel ravno v pravi državi, ni v ničemer problematična. Bolj problematični so kristjani, ki ne razumejo sveta izven predstav, ki so jim jih zarisale religijske avtoritete.

Advertisements

december 11, 2008 - Posted by | Religije

3 komentarji »

  1. Kolikor vem je pred prihodom komunistov v Tibetu vladal neusmiljen fevdalizem. Njihova vera očitno ni nič pripomogla k temu, da bi se lepše ravnalo s sočlovekom.

    Komentar od jin | december 11, 2008 | Odgovori

  2. Budizem je v osnovi oblika ateizma, etična drža, skupek nazorov, ki pa se z reinkarnacijo hoče približati večnosti. Seveda je v tem smislu spet ena izmed religij, ki inducira verovanje. Budistični samostani, menihi, oltarji, čaščenje raznih podob,molitve-mantre, hierarhičnost voditeljev pa ga v praksi ne razlikuje od ostalih religij.

    Zanimiva je prejšnja pripomba. Dejstvo je, da v medijih slišimo le eno stran prakse budizma. In ta je seveda le Dalajlama. Je kdo slišal za posilstva budističnih menihov?

    Kdo je voditelj tibetanske države? Ali bi bil budizem v Tibetu ločen od države, če bi bil samostojen?

    Nekaj opozoril:’da mu je vera (beri RKC) pomagala’…RKC si dal povsem samovoljno in zlovešče. Kajti če bi bil Walensa evengaličan, ne bi mogel kaj dodati.

    Venomer mešaš krščanstvo z institucijo RKC. Mislim, da to ni prav. Krščanstvo je v svojem nauku zagotovo pozitivno. Ne poznam nobenega ktitika in filozofa, ki bi karkoli oporekalo Jezusovemu nauku.

    ‘krščanstvo tako razdrobljeno, saj obstaja na tisoče ločin in sekt’ Mislim, da sta si budizem in krščanstvo pri tem kar zelo enakovredna. Vendar sekte niso cerkev.

    Mislim, da bi moral del svoje kritike, če jo že namenjaš ostalim veram, nameniti tudi budizmu in njegovim dogmam, saj tudi te po tvojem pogledu nasprotujejo znanosti (po mojem ne).

    “Tudi pripadniki krščanstva se lahko spogledujejo z marksizmom. Poznamo krščanske socialiste ali celo krščanske komuniste, vendar pa so ti, ravno zaradi ozkosti uradnega katolištva in njegovih vernikov, ki se terminu socializem ali še huje, komunizem, izogibajo kolikor se le da, tretirani kot neke vrste levičarski odpadniki ali celo izdajalci, potisnjeni na politično margino.”….pazi na razliko pripadnik krščanstva in katoličan. Podpomenka.

    Komentar od cern | december 11, 2008 | Odgovori

  3. @jin:
    V Tibetu je veliko bolj problematično kolonializirati okolje. To pa je povezano tudi z boljšim življenjskim standardom, napredkom itd. Religija je tukaj drugotnega pomena.

    @cern:
    Budizem ne smatram za obliko ateizma. Ateisti se ne želimo približati večnosti. Preprosto vemo, da je s smrtjo vsega konec. Razlika je tudi v tem, da se budizem sklicuje na enega človeka, ki je to gibanje tudi začel. Ateizem pa je spontana, pomensko izjemno razvejana etična drža, ki se je pravzaprav sploh ne da primerno in nedvoumno definirati. Edino kar lahko rečemo je, da ateizem temelji na zavestnem nepripadanju katerikoli znani religiji, sploh tistim, ki so navdihnjene s pojmom boga. Žal pa obstaja veliko samooklicanih ateistov, ki zamenjujejo kritiko ene religije s simpatizerstvom z drugo.

    Seveda bi lahko tudi pri budizmu našel nekaj stvari, ki so me zmotile. Potepal sem se po budističnih državah in sem marsikaj videl. Zelo me je zmotila njegova izjemna skomercializiranost. Prav vsako stvar so hoteli zaračunati.Če bi dlje časa živel v budističnem okolju sem prepričan, da bi našel še več motečih stvari.

    Dvomim tudi, da bi bil budizem v Tibetu ločen od države. No, saj konec koncev tudi pri nas ni “naša” domača religija, zato ne vem, zakaj bi to pričakoval od budizma.

    “””””Nekaj opozoril:’da mu je vera (beri RKC) pomagala’…RKC si dal povsem samovoljno in zlovešče. Kajti če bi bil Walensa evengaličan, ne bi mogel kaj dodati.”””””

    Oh, seveda bi. ZDA so mi s svojim protestantskim religijskim šmornom neizmeren vir navdiha. Očitno pozabljaš, da kritiziram vsako organizirano religijo. Tudi budizem sem. Poglej pod moje pisanje o Tajski. Res pa je, da veliko manj, saj le ta nima neposrednega vpliva na okolje v katerem živim.

    “””””Krščanstvo je v svojem nauku zagotovo pozitivno. Ne poznam nobenega ktitika in filozofa, ki bi karkoli oporekalo Jezusovemu nauku.”””””

    Seveda ne, saj je njegov nauk tisto, čemur ponavadi rečemo ceneno moraliziranje. Govoriti, da morajo imeti revni več, ni neka huda filozofija, saj je sama po sebi logična. Večji problem jo je implementirati v ljudi. Kot lahko vidimo danes po sliki stanja sveta, nobeni religiji ne uspeva. Pobijamo se vsak dan, izkoriščamo eden drugega…Enako pa je bilo tudi v času vseh prerokov. Religija je torej utopija, ki jo določene interesne skupine vedno izkoristijo za lastna ugodna življenja. Vatikan je več kot idealen primer tega. Flanca eno, dela drugo…Konec koncev, tudi Dalajlama ne živi tako bedno življenje kot ga živijo njegovi verniki nekje 5000 metrov visoko v Tibetu. Sicer je bil izgnan pa vseeno.
    Pravzaprav je bil v tem kontekstu Jezus (če je seveda res živel) sila neizviren. Da bi ljudi njegov lik čim bolj prevzel, so mu pripisovali čudodelstva in Copperfieldovske značilnosti. Moment prevare, ki pa ima veliko moč.

    Mislim, da budizem svojemu verniku v razvoju duhovnosti vseeno dopušča več svobode kot krščanstvo, saj ni usmerjeno na mističnost nedosegljivega boga kot neke rockovske zvezde, ki ga potem kopiramo in prenašamo vase ampak na notranjost vsakega posameznika, kjer se pravzaprav vse začne.

    Tudi cerkev je sekta, pravzaprav vsako organizirano gibanje, ki temelji na religijskih temeljih, je sekta. Razlika je zgolj v številu pripadnikov. Ko je neka religija majhna, jo lahko imenujemo sekta, ko pa zraste, pa postane religija s konkretnim imenom. Pravzaprav je pojem sekta zaničljiv pojem s katerim skušamo tako ali drugače zmanjšati pomen manjšim religijam, sploh, če to prihaja iz ust protagonistov večje religije.

    Komentar od ateistek | december 12, 2008 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: