ateistek

La Palma – pohodniški paradiž sredi Atlantika

Priporočam ogled galerije v Mozzili, saj se stran ob pregledu slik ne nalaga vsakič na novo.

Končno sem se spravil še nakaj napisati o tem otoku, kjer sem se potepal 12 dni v oktobru.

La Palma je eden izmed sedmih otokov kanarskega otočja. Geološko je drugi najmlajši otok, star “le” okoli 2 milijona let. Tako kot njenih ostalih 6 “bratov in sestra”, je tudi La Palma vulkanskega izvora. Ne nosi kar tako imena “la isla bonita” zaradi svojih naravnih lepot. Kljub “tropskemu” imenu, kjer je prva asociacija poležavanje na mivki pod palmo, ima otok le nekaj malega plaž, saj zaradi svoje burne vulkanske preteklosti in strmih klifov, ki se vlečejo po večini njene obalne kilometraže, ni ostalo veliko prostora za tisto, kar najbolj lena vrsta turistov smatra za lepo.

Otok je velik 706 kv. kilometrov, na njem pa živi le okoli 80.000 prebivalcev. Premore le dve turistični naselji, Los Cancajos in Puerto Naos, pa še to je bolj skromno, če ju primerjamo s turistično veliko bolj obleganima kanarskima otokoma, Gran Canario ali Tenerifi.

Glavno mesto Santa Cruz de la Palma ima okoli 20.000 prebivalcev. Mestece, ki leži na vzhodni strani otoka, je nadve simpatično in urejeno. Razpadajočih stavb ali neurejenih fasad praktično nisem opazil. Zelo veliko je hiš z lesenimi balkoni, značilnimi za Kanarske otoke. Kljub temu, da so ulice ozke, so v središču mesta odprte za promet, kar je eden redkih minusov. Mesto je ujeto med visokimi hribi in oceanom. Bival sem v hotelu Maritimo, ob neposredni bližini morja. Pripomb ne bi imel, če se hotel ne bi skoraj vsak večer, ob plimi in butanju visokih valovih, dobesedno tresel. Namreč, pred morjem ga, poleg ostalega dela mesta, ščiti visok valobran, vmes je še cesta, a vseeno so se tresljaji prenašali in stresali hotel. Kakšno noč je bilo kar težko zaspati.

Mesto, ki se po velikosti in pomembnosti lahko kosa s Santa Cruzom je Los Llanos, na zahodni strani. Ponavljam se ampak tudi to mesto je luštno in urejeno. Nekatere hiše imajo na fasadah namesto reklam, kot pri nas, prave umetniške slike. Pravi užitek se je bilo vsesti v lokalček v eni izmed glavnih ulic, si naročiti “zumo naturale de naranja” (naravni pomarančni sok – 2,5 evra) ali pijačo, ki jo pijejo skoraj vsi, seveda kavo “leche-leche” (kondenzirano mleko s plastjo kave in nato še eno plastjo navadnega mleka – 0,6 evra) ter opazovati dogajanje na ulici.

Kot rečemo, je otok prvenstveno namenjen ljubiteljem narave, ki so radi aktivni. Pohodništvo je najpogostejši način preživljanja časa turistov na otoku. Kako tudi ne bi bil, saj je otok poln takšnih ali drugačnih kotičkov, kjer je pravi užitek biti v naravi in jo opazovati. Že takoj ob prihodu na otok se je pametno oglasiti na letališkem info okencu in se založiti z informativnimi zloženkami in kakšno karto. Tudi, če nimate veliko smisla za orientacijo, ni problamov, saj obstajajo društva, ki vsakodnevno organizirajo vodene pohode na različnih delih otoka. Poti so dobro označene in jih je res ogromno. Nakatere ture so lahko dolge tudi več dni.
Najpogostejša tarča turistov je nacionalni park Caldera de Taburiente. Nastala je, ko se je zaradi vulkanskega nalaganja nestabilnega materijala, ki je segal do 3000 metrov visoko, le ta nekega dne sesul v morje. Ostal je impresiven poloborč visokih gora, ki oklepa nepregledno število sotesk. Park je prava pohodniška poslastica, ki v premeru meri 8 kilometrov. Uslužbenci parka so vam vedno pripravljeni pomagat. Možnosti je veliko, najpogostejša pa je, da vzamete taksi na izhodišču parka. V dopoldanskem času se vedno kdo najde tako, da si lahko delite stroške, saj stane vožnja 50 evrov.  Taksi vas zapelje na novo izhodiščno točko, nekaj 100 metrov višje od kjer vas potem čaka več urni spust po soteskah.

Vreme na otoku je izjemno pestro. Ker ga po sredini ločijo visoki hribi, ki v najvišji točki segajo do 2426 metrov (Roque de los Muchachos), je lahko na eni strani deževno, na drugi pa sončno. Ko dežuje pravzaprav le gosto prši in piha. Vsekakor priporočam zahodni del otoka, kjer je vreme lepše in tudi morje je prijetnejše za kopanje. Na splošno pa so temperature zaradi vpliva Atlantika, celo leto kar prijetne, pretirane vročine ni, mraza pa tudi ne. V času mojega obiska so se podnevi gibale do 25 stopinj, ponoči pa niso padle pod 17. Morje je imelo tam nekje od 20 do max. 22 stopinj. Drugače je visoko v hribih, kjer je tri mesece zima z mrzlimi in viharnimi vetrovi. Zapade tudi nekaj snega vendar to ni sneg kot pri nas ampak bolj kot trd, spihan sneg ali led. Po hribih se zelo rade preganjajo meglice, sploh od poznega dopoldneva naprej. Praviloma pa najvišji vrhovi gledajo iz njih. Ravno zaradi časa nastajanja meglic, je na treking primerneje iti v zgodnejših urah.

Vegetacija na otoku je zelo pestra. Na vzhodni in severni strani, kjer je več dežja, prevladujejo bujni gozdovi lovorja in kostanja, na zahodni, južni in višje v hribih pa so obširna rastišča kanarskega bora. Ima zelo velike iglice tako, da so področja, kjer raste, gosto pokrita z njimi. Prav omamno dišijo, sploh, ko po njih posije močno sonce. Višje kot greste, postajajo borovci vse bolj zanimivih oblik.

Domačini v največji meri pridelujejo banane. Na zahodni strani otoka so polja banan skoraj povsod. Celo ob cestah se bohotijo bogati, več kilski, polni šopi, ki se kar ponujajo da bi jih s kakšno mačeto odrezal in odnesel ter počasi jedel vsaj 14 dni.
Je tudi veliko vinske trte. Ker je zelo veliko sonca, je vino slajše in, za moj okus, izvrstno. Opazil sem tudi nasade pomaranč, limon, mandarin, mandljev, manga, avokada. Skratka, raste vse, kar ima rado sonce, sonce in še enkrat sonce. Seveda pa je zalivanje, sploh na zahodni strani otoka, ponekod nujno.

Domačini večinoma ne govorijo angleško. Prevladujejo nemški gostje. Nekaj sem slišal tudi angležev in nizozemcev. Cene so več ali manj primerljive z našimi.

Sposoja avtomobilov je cenejša, če je opravljena predhodno preko interneta. Plačala sva 18 evrov na dan in na koncu ugotovila, da sva ga vzela za prekratek čas. Ko sva hotela najem naknadno podaljšati še za dva dneva, so nama dvignili ceno na 28 evrov.

No, pa še nekaj o plažah. Kot rečeno so bolj redke, vseeno pa se jih nekaj najde. Pesek je temen. Najlepša se mi je zdela v Puerto de Tazacorte. Veliki plaži sta tudi v obeh omenjenih turističnih središčih. Na skrajnem jugu, pod vulkanom Teneguia sta bolj osamljeni plaži Playa del Faro in Playa Nueva. Slednja je nastala ob njegovem izbruhu leta 197. Manjša plaža je v La Salemeri. Karta kaže, da jih je še nekaj, ki jih nisem obiskal.

Na severu otoka prevladujejo strmi, divji klifi. Vendar pa klifi ne pomenijo, da tam kjer so, ni nič. Poleg zanimivega napol puščavskega rastlinskega sveta, se tam skrivajo tudi presenečenja. Pod mestom Tijarafe (pohodniška smer Cueva de la Candelaria), se skriva naselbina, kjer so hiše narejene direktno pod strmim klifom, kot bi bile v jami.

Na jugu La Palme je veliko vulkanov. Pa tudi sicer je na otoku veliko manjših ali večjih vulkanskih kraterjev, ki se jih lahko obišče in pričajo o burni zgodovini, ki je izklesala dragulj sredi Atlantika.

Nekaj mojih ostalih potopisov z La Palme:

Prišel na La Palmo

Potepanje je v polnem razmahu

Čas beži prehitro

Dež, kostanj in plaža

Zadnji dnevi

Koristna povezava:

Natur Trekking

Advertisements

november 7, 2008 - Posted by | Potovanja

6 komentarjev »

  1. […] Povzetek potovanja s fotkami tukaj […]

    Pingback od Prisel na La Palmo « ateistek | november 7, 2008 | Odgovori

  2. […] Povzetek potovanja s slikami tukaj […]

    Pingback od Potepanje je v polnem razmahu « ateistek | november 7, 2008 | Odgovori

  3. […] Povzetek potovanja s slikami tukaj […]

    Pingback od Cas bezi prehitro « ateistek | november 7, 2008 | Odgovori

  4. […] Povzetek potovanja s slikami tukaj […]

    Pingback od Dez, kostanj in plaza « ateistek | november 7, 2008 | Odgovori

  5. […] Povzetek potovanja s slikami tukaj […]

    Pingback od Zadnji dnevi na La Palmi « ateistek | november 7, 2008 | Odgovori

  6. Uf, uf…
    Krasno!
    Naslednjič bom tvoj nosač prtljage.

    Komentar od ikarus | november 16, 2008 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: