ateistek

Zeitgeist – Addendum

Drugega oktobra se je, kot obljubljeno, na spletu pojavilo nadaljevanje Zeitgeista, dokumentarca, ki nam razkriva nekaj, kar logično razmišljanje in poznavanje človeške narave obnašanja izven okvirjev družine in prijateljev, v popolnosti prenese. Film me je spet spodbudil k razmišljanju in me napolnil z spodnjo družbeno kritičnostjo, ki je pri meni tako ali tako nikoli ne manjka.

GLOBALNA ORGANIZACIJA SVETA KOT TEORIJA ZAROTE

Teorija zarote? Je svet res tako enostaven, da ne obstajajo skrivna združenja, ki ga usmerjajo ter nam kreirajo realnost in dojemanje tako kot bi oni hoteli? Zakaj bi verjel, da so globalni igralci pošteni ljudje in da vse delajo le zaradi dobrega? Tako namreč zgleda, ko jih poslušamo preko TV ekranov. Je tako naivno razmišljanje sploh lahko v domeni povprečno inteligentnega človeka? Bi kdo dvomil v moj IQ, če bi rekel, da je bil Irak napaden le zaradi odstranitve Sadama in orožja za množično uničevanje, da se Bush bojuje za demokracijo, da je svetovna trgovina pravično razdeljena med bogatimi in revnimi, da svet upravljajo bogati in uspešni ljudje z občutkom za obče dobro, da za Vatikan velja vse, kar sam sporoča vernikom, da bomo čez nekaj let izkoreninili revščino, lakoto? In kdo ima večji motiv pri kreiranju mnenja, ustvarjalci Zeitgeista ali bogati ideologi globalnega kapitalizma? Sam vse odgovore poznam.

Torej, tudi sam si bom drznil verjeti, da je svet primitivno organiziran po sistemu mafije, ki mu vladajo posamezniki, skriti za različnimi institucijami (finančnimi, verskimi, pravnimi), preko katerih ga vrtijo v tisti smeri, ki jim najbolje odgovarja. Le zakaj bi sploh bilo boljše na tem svetu, če za to ni neke obče prisile? Mafijska organizacija sveta, je tisti pravi prvinski impulz, ki ga človek v sebi najprej zazna in brez prisile po boljšem, tudi najprej doseže. Vse ostalo bi zahtevalo širši družbeni diskurz in s tem tudi manjši izplen za glavnega organizatorja, ki ga je evolucija kapitalizma že zdavnaj določila kot svojega končnega zmagovalca. Zdaj je potrebno le še držati njegove uzde in ga usmerjati v želeno smer.

GOSPODARSKA KRIZA

Smo v času gospodarske krize, ki jo je, kot ponavadi, zakuhal človeški pohlep. Ljudje se kar naprej ukvarjamo z razmišljanjem, kako obogateti s čim manj dela. Pri najbolj uspešnih nastanejo prav neverjetne kreacije finančnih instrumentov, ki največ koristi prinesejo prav izumitelju. Vendar se je pohlep že tako zelo razširil in vpel v finančni sistem, da je preprosta presoja oz. kmečka logika le zoprna neprijetnost s katero naj se ukvarjajo drugi, ko jim prodamo svoj finančni izum. Dokler stvar funkcionira, se praviloma nihče ne sprašuje o smislu. Na koncu, ko vsi skupaj panično ugotovijo, kako gnil je bil pravzaprav ta izum, pa se izgube najbolj pohlepnih nacionalizirajo in prelijejo na pleča vseh, tudi tistih, ki so najmanj krivi. Govorijo, kako je zadnja nacionalizacija bank v ZDA pravzaprav komunizem, v resnici pa so države, ki jih je prizadela kriza spet v največji meri poskrbele le za mrhovinarske banke. Svoje dolgove do države bodo hitro odplačale z obrestmi, ki jih bodo zaračunale ljudem s posojanjem tujega denarja in spet bodo na vrsti zahteve delničarjev. In tako do naslednje krize.

ČEMU SPLOH OBSTOJ BANK?

Pohlep in “izumiteljstvo” sta se pri tej krizi pojavili pri bankah, ki so jo tudi zakuhale. Banke dobesedno ne ustvarjajo ničesar. Posojajo si denar od centralne banke oz. tiskarne denarja, ali drugih velikih udeležencih finančnega trga, ki ga potem naprej, po višjih obrestih, posojajo prebivalcem. Enako delajo z denarjem prebivalstva, ki si ga sposojajo za nižje obresti kot jih računajo tistemu drugem delu prebivalstva, ki mu ta isti denar posojajo. Dobiček je vedno razlika v obrestni meri. Banke so pravzaprav zgolj distributerji tujega denarja za kar si zaračunajo določen del “zaslug”, čeprav v resnici niso zaslužne za nič. Brez bank bi šlo z lahkoto, le država bi, preko centralne banke (ne velja za ZDA, kjer je celo centralna banka, FED, privatizirana), morala prevzeti njihovo vlogo in organizirati celoten sistem distribucije denarja. Tako pa je država svojo nalogo monetarnega upravitelja delno predala bankam, ki se zaradi pričakovanj njihovih delničarjev izmišljajo vse mogoče načine, kako doseči čim večji izplen pri posredovanju tujega. So posredniki, ki so svoje posredovanje spravili na tak nivo dojemanja, da si nihče več sploh ne predstavlja sveta brez njih. Zrasli so nam vsem čez glavo za kar smo jih celo sami prosili, saj so nosilci denarja, ki ga imamo vsi radi.

Banke pomenijo podvajanje dela, kar v končni fazi zaradi njihovega nepotrebnega vrivanja v finančni sistem, za končnega uporabnika podraži ves finančni krogotok. Banke so rak rana družb, ki jih v resnici nihče ne potrebuje razen njihovih dobro organiziranih ustanoviteljev. Dokler bodo obstajale, se ne bo spremenilo nič.

Po obeh svetovnih vojnah so bankirji, tako ali drugače, sodelovali pri delitvah sveta. Najmočnejše svetovne banke (CitiBank, Bank of America, JP Morgan) v navezi s FED- om, IMF- om, Svetovno banko in nekaterimi multinacionalkami (Haliburton, naftna podjetja, Bechtel, Monsanto, WalMart, Bayer..) so sposobne celo financirati politične nestabilnosti ali vojna stanja, saj jim pravzaprav nadvse odgovorajajo, ker pomenijo novo delitev in nove posle. Po končanju se vedno poveča potreba po denarju oz. novem začetku, kjer se potem pojavijo oni, kot čudežni odrešeniki. Logična naveza, ki se drži pregovora manus manum lavat oz. roka roko umije. Ravno to se dogaja tudi v teh dneh, ko IMF ponuja svoja, na prvi pogled nedolžna posojila za premostitev krize. In ravno tako se je v preteklosti, po vseh tistih državah, kjer so skorumpiranim vladam posojali denar, ki so ga potem porabili za posel nacionalnega pomena, ki ga je, glej ga naključja, dobilo katero od zgoraj naštetih podjetij.

SUŽENJSTVO DANAŠNJEGA ČASA

Nekoč se je suženjstvo kazalo kot neposredna, fizična prisila, danes pa se kaže preko finančnega sistema oz. vse večjega zadolževanja. Suženjstvo je vidno posredno zato je tudi manj očitno, čeprav nič manj prisotno. Bolj kot so ljudje zadolženi, večji sužnji so in bolj lahko sistem, ki je v rokah najmočnejših, z njimi upravlja. Bolj kot so zadolženi, bolj so v strahu za službo, prej pristajajo na pogoje delodajalcev, manj so se pripravljeni organizirati in boriti za svoje pravice. Čas postane le še vrednota izražena v denarju oz. urni postavki. Sicer je res, da danes del sveta živi bolje kot je recimo pred 100 leti. Vendar pa je napredek v kapitalizmu kolateralna kategorija, saj vsaka novost, brez ustrezne ekonomske računice, ne bo zanimiva, čeprav bi mogoče bila zelo pomembna za človeštvo oz. okolje. Sploh v odnosih do okolja, je taka računica zelo ignorantska, saj le to (še) ne dela revolucij in se ne upira. Presoja koliko daleč bo nek lastnik šel v izkoriščanju, je prepuščena njemu samemu ali skorumpiranim državnim organom. Namesto inteligentnega upravljanja z naravnimi resursi, ki bi prej ali slej lahko pripeljalo tako daleč, da bi imeli vsi dovolj za neko dostojno življenje, so nosilci razvoja multinacionalke, ki ga bodo gnale v tisto smer, ki bo odgovarjal njihovi politiki in profitu, ki ni več le ekvivalent zagotavljanja njihovega obstoja ampak zasužnjevalsko sredstvo širjenja vpliva po vseh sferah družbenega funkcioniranja.

Bolj kot predajanju opazovanja okolja in njegovega vse bolj očitnega propadanja ter kravžljanju možganov, kaj narediti, da se to vsaj nekoliko ustavi, se človeštvo na Zahodu raje predaja bleščanju takšnih ali drugačnih izdelkov, ki jih je zasužnjevalski sistem tudi naredil in kjer pravi smisel ne leži v njihovi uporabi, kvaliteti in neoporečnosti ampak zgolj in le prodaji. Laži in zavajanja o njihovi uporabnosti so pravilo, ki smo ga ob vsakodnevnem propagandnem bombardiranju pravzaprav navajeni in jih ne razlikujemo več od prave resnice. To zavajanje je daleč od nedolžnega, saj že marsikje sega na področja prevar ali direktnega zdravstvenega ogrožanja konzumentov.
Kot bi se vozil na ladji, ki se potaplja pa bi vseeno raje izbiral kakšen šampanjec in položaj ležalnika na soncu si bom privoščil kot reševal glavo.

ALTERNATIVA

Film nam predstavi alternative, kako se spopasti z vse bolj očitnim zasužnjevanjem ljudi in korporacijskim uničevanjem planeta. Vsi vemo, da bomo tudi sami pogubljeni, če bomo izgubili komunikacijo z naravo. Vendar, nič se ne zgodi. Bojim se, da se tudi ne bo, dokler se ne pogreznemo v stanje, ko ne bo več možne poti nazaj. Če sami ne bomo znali poskrbeti zase, nam tudi planet ne bo pomagal. Njemu je itak vseeno. Vrtel se bo okoli Sonca z nami ali brez nas.

Najbolj navdušujoče sporočilo filma je, da se s pomočjo moderne tehnologije, ki je bistvo vsega, rojeva novo globalno gibanje kritičnega razmišljanja in novih dimenzij dojemanja, ki bo nekoč mogoče doseglo neko upoštevanja vredno kritično maso, ki bo lahko prinesla kaj dejanskih sprememb. Zaprite bančni račun, če je odprt pri kateri od svetovnih bank, postanite čim manj odvisni od posojil, novih izdelkov, ki jih v resnici sploh ne potrebujete, religije in podobnih zasužnjevalskih metod kontroliranja, ne glejte televizije, bojkotirajte vojsko, bodite energetsko varčni, imejte manjši avto ter se s kritičnim delovanjem preko civilnih družb upirajte slabim odločitvam politikov. Ni potrebno izpolniti vsega, dovolj je že zavedanje, da ni vse, kar odstopa od trenutnega vzorca sobivanja človeštva na tem planetu, utopija. Utopično je ravno prepričanje, da bomo s sedanjimi vzorci urejanje družbe poskrbeli, da bo za vse bolje. Kdor smatra, da je alternativa vedno le utopija, žali človeško inteligenco in potencijal, ki bi morala biti sposobna več od bakterijskih principov eksistiranja ali hijenskih norm upravljanja lastne družbe. Tudi “Zeitgeist alternativa” si zasluži priložnost pokazati svetu, če je sposobna spremeniti več kot očitno slabo klinično sliko stanja človeštva. Današnji zahodni človek je postal kronično pasiven in naveličan, kar pa najbolj škodi prav njemu. Globalizirani kapitalizem mu življenjski standard in s tem tudi dojemanje družbenih odnosov, že četrt stoletja tišči v stagnaciji.

Sploh ni potrebno slediti filmu, dovolj je, da odkrijete povezavo med samim seboj, naravo in predstavami o tem, kaj je to prvinska svoboda pa ste že ogromno naredili. V tem pogledu se ne morete veliko razlikovati od ostalih ljudi, saj je v povezavi le ena resnica.

In še dve koristni povezavi:
The Venus project
Zeitgeist movement

Moj predlog izboljšanja družbe:
Odpravimo parlament in klasične volitve

14 oktobra, 2008 Posted by | V razmislek | 16 komentarjev