ateistek

Dobro je biti zobar

Spet sem bil pri zobarju. Po uspešnem popravilu večine zob, sta mi ostala še dva. Trenutno sem na “mučenju”, ki mi jo povzroča osmica, desno zgoraj. Ker je zadnja v vrsti, je težje dostopna. Ne glede na to koliko odprem usta, je vedno premalo. No, pa vseeno, medtem, ko sem sedel oz. bolj rečeno ležal na zobozdravniškem stolu z odprtimi usti in skušal pozabiti na vse neprijetnosti, sem poslušal pogovor med sestro in zobarico.
“Jaz sem napisala leto in pol.”
“Ma ne, daj raje napiši leto in tri mesece.”
Govorila sta o čakalnih dobah za paciente, ki jim stroške krije zdravstvena zavarovalnica. Ja, o nas, ki se jih v zdravstvu čedalje bolj otepajo. Zgleda, da morajo oddati poročilo ministrstvu in potem takole “od oka” ocenjujejo, koliko napisati. Tri mesece, gor ali dol, je, kot kaže, vseeno. Še lansko leto je bila čakalna doba eno leto. Že na stolu sem razmišljal; več kot napišejo, manj zaseden urnik imajo in več časa za sprejem samoplačniških pacientov, ki prinašajo evrčke. Hecno, da sta se takole pogovarjala kar pred menoj. Ah, kaj pa ta ve, saj je samo pacient…
Ko se je “razčeljuščenje” le končalo, sem še počakal na nov datum. Sestra mi je pod nos pomolila izjavo v podpis, da se strinjam, da mi bodo naredili inlay plombo, ki je iz nadstandardnih materialov (le kdaj so nazadnje posodobili minimalne standarde v zobozdravstvu?), tako, da naj naslednjič, poleg potrjene zdravstvene kartice, prinesem še 155 evrov. Drugih, cenejših alternativ mi sploh ni predstavila. Kar nekako samoumevno je, da pač pristaneš. Koliko izbire imaš pri tem, ne vem. Verjetno so cehovsko poskrbeli, da jih je čim manj. Plačaj ali pa bodi škrbast.

Ja, krasno je biti zobar. Ah, če bi to vedel 20 let nazaj….

19 septembra, 2008 Posted by | Vsega po malem | 4 komentarji