Resnica

Danes sem šel na pošto. Že takoj, ko sem vstopil, sem opazil, da je notranjost še najbolj spominjala na volilni štab SDS-a. Pulti so polepljeni s strankinim propagandnim materialom, tako, da komunikacija med teboj in uslužbenko sploh ne more potekati, ne da bi ti SDS reklame sevale v oči. Ko sem jo vprašal, zakaj so se tako očitno spustili v te politične igrice in favoriziranje ene stranke, saj so bile še pred kratkim na tistih mestih le reklame za njihove lastne storitve, mi je naveličano rekla:
“Če plačate, bomo tudi vas reklamirali.”
“Res? Zakaj pa niste potem ponudili reklamnih mest še kakšni stranki? Lahko bi še več iztržili.”
Vse je preslišala. Nato sem nadaljeval:
“Vseeno, jaz sem slišal, da je to samo zato, ker je neka vodilna oseba na Pošti članica SDS-a”
“Aja? Kje ste pa to prebrali?”
“Ne vem točno. V Mladini, Dnevniku ali Delu.”
“Veste, morate brati druge časopise, če bi radi vedeli resnico”.

Na okencu, nad njeno glavo, se je, kot edini časopis, svetniško razkazoval izvod najnovejše Demokracije. Začuda le ni pokazala s prstom na kaj je mislila.