ateistek

Olimpijski duh, kaj je to?

Pravijo, da je olimpijski duh zajel svet. Svet, ki se je vedno predajal prvenstveno interesom njenih najmočnejših sestavnih delov – držav. Kaj sploh je olimpijski duh?

Gre zgolj za tekmovanje v katerem naj zmaga le najboljši? Je res tako enostavno? Mogoče najboljši pomeni najbolj prikrito dopingiran športnik, kdo bi vedel. Med substancami in tistimi, ki jih odkrivajo, je podobno razmerje kot med evolucijskim odnosom med predatorjem in njegovim plenom.
So olimpijske igre le preusmeritev fokusa sveta od globalnih, nakopičenih težav človeštva in okolja oz. prava resnica logike »kruha in iger«? Ubadanje s težavami ni nikoli toliko prijetna stvar, kot takšna ali drugačna zabava.
Kaj pa nacionalistično ali celo rasno dokazovanj, saj tekmovalci ne nastopajo samo v svojem imenu ampak tudi v imenu držav? Tako ljudje preko personificiranja z zmagovalci lažje občutijo sicer zelo abstraktno »čustvo« nacionalne pripadnosti.
Mogoče je pa pomen olimpijskih iger le diktat pri dojemanju katera športna prireditev je najpomembnejša, saj je izraz »olimpijski duh« pravzaprav le nadomestek originalnega izraza »športni duh«.

Dejstvo je, da je v novejši zgodovini izostanek štiriletne olimpijske tradicije pomenil, da je svet v vojnem stanju. Seveda pa sedanje stanje sveta kljub igram ne sporoča, da so ljudje preko nivoja držav v medsebojni komunikaciji v dobrem stanju. Vojna med Rusiji in Južno Osetijo se je, kot nalašč, začela med igrami (Slovenija in Hrvaška sta se medijsko odločili hinavsko postavila na stran Gruzije, čeprav sta bili tudi sami nekoč neke vrste Južna Osetija. Kar ne morem verjeti, da želje Južne Osetije po osamosvojitvi časopisi interpretirajo kot separatistične, svoj separatizem pa sta obe, kot republiki, nekoč razglašali kot pravico do samoodločbe).

Ker je organizatorka letošnjih iger ena izmed svetovnih velesil, se toliko bolj krešejo mnenja o njeni verodostojnosti predvsem na področju človekovih pravic. Kar naenkrat lahko slišimo Busha, kako pametuje o človekovih pravicah. Njegovi očitki Kitajski so enaki kot bi poslušal pijančka, ki drugemu pijancu očita alkoholizem. Prav vse velesile so pijane od svoje moči in veličine. Če so pri tem komunistične ali demokratične je povsem ireleventno, saj gre zgolj za odtenek okusa pri enako močni alkoholni pijači.

Vsake naslednji ige so ponavadi dražje od prejšnjih zaradi narcizma organizatorjev, letos pa je to bilo še toliko bolj izrazito. Zaradi kompleksa manj razvite države napram zahodnim standardom, je Kitajska priredila daleč najdražje igre vseh časov in s tem med vrsticami pokazala, češ, poglejte, kaj mi že zmoremo. Žal so podatki o tem, koliko ljudi je razlastila zaradi potreb po »olimpijskem prostoru« in kako zgleda Peking ali Kitajska zunaj olimpijske pravljice, manj dostopni kot podatki o uvrstitvah športnikov v še tako najbolj obrobni športni disciplini.
Kljub vse več zmetanim milijardam, šport nikoli ne more biti toliko pomemben, da bi zasenčil klasično, materialistično igro interesov, ki jih imajo države med seboj. Dražje kot so, manj imajo stika z realnostjo navadnih ljudi in športnim duhom.

Niso narcistični samo organizatorji. Marsikateri športnik se v teh dneh obnaša kot razvajeno dete, ki pride nekam, kjer skrbijo zanj spredaj in zadaj. Celo zrak, ki ga vdihavajo mora biti čistejši od zraka navadnih ljudi, ki ga vdihavajo, ko iger ni. Domišljavost pa taka. Marsikateri poklic lahko poteka v slabih zdravstvenih razmerah. Pa naj ostanejo doma. To pa seveda ne pride v poštev, ker jim je pomembna športna kariera in olimpijske reference pri prodaji lastnega imena. Dajmo potem raje zrak spreminjat.

V teh dneh mi duh s petimi krogci kvečjemu zbuja negativni pomen in ga še toliko bolj strogo ločujem od športnega.

avgust 11, 2008 - Posted by | V razmislek

8 Komentarjev »

  1. Hehe, odlično! O tem bi se dalo napisati knjigo ali pa vsaj kolumno, tako odličen naslov in obširna tematika to je.

    Pa tudi športni duh.. ni kaj dosti drugačen od olimpijskega. Povsod je višje, hitreje, močneje – če ne gre drugače pa z drogami… Povsod je tekmovalnost, in uspeh je le prvo mesto oz. zmaga… Ob tem pa pobirajo miljonske vsote denarja… Vrhunski šport, opij za ljudstvo? 😉

    Komentar od Lemurian | avgust 11, 2008 | Reply

  2. @Lemurian: Moj športni duh se kaže predvsem v tem, kolikokrat na teden me prepriča na kolesarsko turo do Toškega Čela🙂

    Komentar od ateistek | avgust 11, 2008 | Reply

  3. Ko si že omenjal doping, je s tem tako, da so dopingirani prav vsi. Protidopinška komisija ima svoje standarde, ki imajo ostro ločnico, koliko je določene substance še dovoljene. Marsikateremu športniku merica uide, pa čeprav le za malenkost, vendar je že čez. To je isto, kot v starem sistemu, ko so bile še promile in si policaju napihal 0,5 in te je pustil naprej, če pa si pihnil 0,51, so ti prepovedali vožnjo.
    Športni zdravniki tako ves čas kontrolirajo športnikovo kri in urin in jim predpisujejo, kakšne kolčine raznoraznih substanc imajo še do limita.

    Komentar od Gorazd | avgust 12, 2008 | Reply

  4. @Gorazd: Žalostno! Človeški dosežki na področju športa niso več odvisni od dejanske kondicije organizma, ki je po mojem mnenju že dosegel vrh ampak le še od odkritij novih sredstev. Sem pa prepričan, da bo tudi na tem področju dosežena meja. Torej, skrajen, nadopingiran rezultat, ki ga telo še prenese preden nastopi smrt.

    Komentar od ateistek | avgust 12, 2008 | Reply

  5. “Vojna med Rusiji in Južno Osetijo se je, kot nalašč, začela med igrami (Slovenija in Hrvaška sta se medijsko odločili hinavsko postavila na stran Gruzije, čeprav sta bili tudi sami nekoč neke vrste Južna Osetija. Kar ne morem verjeti, da želje Južne Osetije po osamosvojitvi časopisi interpretirajo kot separatistične, svoj separatizem pa sta obe, kot republiki, nekoč razglašali kot pravico do samoodločbe).”

    Minister Rupel pa nič? Oh ne, seveda še pametuje:

    http://studio.delo.si/dogodki_dneva/20080812_2934

    Imamo res takega zunanjega ministra kot si ga zaslužimo?

    Komentar od Vojko | avgust 13, 2008 | Reply

  6. @Vojko: Upam, da čas po volitveh končno za vse večne čase končno odpihne Rupla na smetišče zgodovine. Tega tipa, ki še najbolj spominja na komunističnega samodržca, si še v najbolj zakotni državi na svetu ne zaslužijo. Kaj šele njegove žene:mrgreen:

    Komentar od ateistek | avgust 14, 2008 | Reply

  7. Komaj čakam, da se ta amfibija umakne. Vedno je preganjal otroke z igrišča pred svojim vikendom v Luciji, pred volitvami jim je pa delil bonbone. Zadnjič se je nekaj stegoval pred TV kamerami in skušal kao pobožati nekega malčka kot da je otrok stekel.

    Oblastniki Slovenije mislijo poslati humanitarno pomoč, zdravila. Ampak pazi zdaj to, komu? Jasno da agresorski strani, ki že itak prejema pomoč zahodnih držav in drugih mladih “demokracij” (beri Natohlapcev). To kar je mali Hitler Šakašvili napravil Osetiji, seveda kao ni isto kot je počel Milošević in lahko si mislimo, da Šakašvilija ne bo v Haagu. Kot da še velja, kot je nekoč menda rekel Reagan(naj me kdo popravi, če se motim), “saj vemo da je Somoza baraba, toda on je naša baraba!”

    Komentar od Vojko | avgust 14, 2008 | Reply

  8. […] Olimpijski duh, kaj je to? […]

    Pingback od Olimpijske igre « allesMedvesek blog | december 11, 2008 | Reply


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: