ateistek

Individualizem nad nacionalizmom

Veliko ljudi ima probleme pri razlikovanju, kdaj je neka abstraktna pripadnost skupini ljudi, ki naključno živijo na enakem narodnostnem območju kot oni, prestopila vse meje in se sprevrgla v sovraštvo drugih ljudi, izven lastne skupine. Taki ljudje pridejo na površje tisti trenutek, ko se vzpostavi neravnovesje oz. vojna. Čutijo se poklicane varovati narodno substanco pred zunanjim sovražnikom. Tako se vzpostavi neke vrste ljubezen med njim in narodom, vsaj tistim, radikalnejšim delom, ki pravi, da čuti domoljubje.

Seveda, opisujem Radovana Karađiča in njegov odnos do Srbov. Nekoč je prav prekipeval od nacionalističnih čustev in ponosa, do danes pa jih je skrival za vso tisto brado in lasmi. Očitno je le ugotovil, da je to neka stvar, na katero ravno ne moreš biti zelo ponosen.

Bosne v prvi polovici devetdesetih let. Spustili so se v sovražno in strupeno nacionalistično-religijsko avanturo. Biti Srb je bilo enako kot biti pravoslavec, biti Bošnjak enako kot biti musliman in Hrvat enako kot katolik. Ogromno jih je izgubilo življenja, preživeli pa so si bistveno pokvarili njegovo kvaliteto. Tako zdaj živijo kot pred 50. leti. Bedo kompenzirajo z zadovoljstvom, ker lahko s ponosom govorijo katere nacionalnosti so, še bolj kot nekoč hodijo v cerkve, častijo svoje verske ikone, se oblačijo v verska oblačila in podobne nonsense. Bedasti ljudje in njihove še bolj bedaste religije. Nedostojno odraslemu človeku.

Vendar, ste se kdaj vprašali, če bi bili tudi sami možni stopiti v bran svojemu narodu in pobiti na tisoče drugih ljudi zgolj kot protekcijo ob izgovoru, da je to bilo nujno, saj bi drugače oni pokončali vas?

Menim, da med nami v vsakem trenutku živi nekaj ljudi, ki bi bili sposobni prestopiti meja med nacionalizmom in zverinskostjo, ki jo čustvo pripadnosti nekemu kolektivu tako hitro zamegli. Take ljudi nikoli ne bi smatral za junake, saj mi je nacionalno čustvo preveč abstraktno oz. neotipljivo, da bi ga sploh lahko razvil in postavil nad individualnega. Prav nič se ne čutim poklicanega, da bi ščitil nekoga, ki živi v enaki državi in ga nisem spoznal, kaj šele videl. Vem le, da zase tudi pravi, da je pripadnik tega naroda ne vem pa kakšen je človek v resnici.

Pravzaprav je nacionalizem precej absurden in nima veliko smisla, saj smo vsi le ljudje, ki jih biologija razvršča pod isto vrsto. Žal se “junaki” pojavljajo vse povsod. Srbi niso prav nobena slaba izjema. Bes in slo po ubijanju je preprosto močnejše pa čeprav je znotraj lastne vrste, ki ji vsi pripadamo. Vendar je zgolj reči, da si človek in ne tudi, da si del rase in pripadnik nekega naroda ali vere, očitno premajhno in preveč dolgočasno razlikovanje. Prav, kdor želi, naj dela razlike, vendar naj nikoli ne računa na pomoč takega zakrknjenega individualista kot sem jaz. Delujem le po principu jaz oz. moja rit in moji prijatelji. Vse ostalo je nepomembno. Seveda pa za to nepomembnostjo ne tiči sovraštvo ali kakršna koli agresija ampak zgolj benigno zavedanje sobivanja.

In, če se kdaj zgodi, da družbo vseeno zastrupijo skrajni nacionalisti, goreči verniki in podobni bedaki ter povzročijo vojno v katero bi želeli zvleči tudi mene ali mi celo poriniti v roke morilna sredstva pod krinko samoobrambe? Beg. Tega me ni sram priznati. Zaprisego tej državi sem tako ali tako dal, ko sem bil komaj polnoleten vendar še vedno nedozorel. Lahko bi celo rekel, da sem bil zato zlorabljen od države. Edino zaprisego, ki bi jo lahko zdaj dal, je zaprisega nenasilju pa naj se sliši še ne vem kako utopično.

Močno upam, da ne bom kdaj v situaciji, ko bom moral izbirati med ideali drugih in lastnim življenjem. Zase zagotovo vem, da takega skrajnega stanja tudi povzročiti ne morem.

Advertisements

julij 26, 2008 - Posted by | V razmislek

7 komentarjev »

  1. Jah ja ,.. ampak vseeno vse to se res lahko hitro spremeni.

    Komentar od Luka | julij 26, 2008 | Odgovori

  2. Kaj pa če ravno to, da večina misli le na sebe, svojo rito in svoje prijatelje olajša delo peščici (na začetku) skrajnežev?

    Če se zavzemam za vse vrste manjšin se dolgoročno tudi zase. Saj veš, vsi pridemo lahko nekoč na vrsto…

    Komentar od Vojko | julij 26, 2008 | Odgovori

  3. @Luka: Res je. Potrudil se bom in jo pravočasno ucvrl. Menda pa ja ne bodo taki kreteni po celem svetu hkrati povzročili kravala. Celo med svetovnima vojnama jim ni uspelo v celoti. Švica je blizu 🙂

    @Vojko: Skrajneže ni težko odkriti. Dovolj je, da povedo dva stavka pa vidiš kam pes taco moli.

    Komentar od ateistek | julij 28, 2008 | Odgovori

  4. To, da je nekdo ponosen na svojo narodnost, v prvi vrsti pomeni nizek IQ. (NPR.:I’m provd to be (stupid) American). Jaz, naprimer, na to , da sem Slovenec nisem niti slučajno ponosen, saj sem se tak rodil. Prav tako bi bil lahko druge narodnosti. Ponosen si ponavadi lahko na tisto, kar si ustvaril. Jaz sem ponosen na to, da sem opustil kajenje!

    Komentar od Gorazd | julij 28, 2008 | Odgovori

  5. Gorazd, ali si nehal pred sprejetjem protikadilskega zakona ali po njem? 🙂

    Komentar od Vojko | julij 29, 2008 | Odgovori

  6. Kaditi sem prenehal po sprejetju zakona, ampak striktno zaradi zdravja, glede na to, da sem astmatik. Upam, da si ne bo kakšen kretenski minister prisvajal zasluge za to.

    Komentar od Gorazd | julij 29, 2008 | Odgovori

  7. @Gorazd: Moj bivši šef je skadil cigareto (Marlboro rdeče) v nekaj parih vdihih in to delal cel dan, dokler ni pokadil vsaj škatlice do škatlice in pol. In tako leta in leta.
    Enkrat pa se je zgodilo. Dobesedno čez noč je v popolnosti nehal kaditi. In ne kadi niti danes. Ne bi verjel, če ne bi videl. Pa mojega nosu ne more nihče preslepiti.

    Mislim, da je na take stvari, ki so pravi manifest volje, lahko človek res ponosen.

    Komentar od ateistek | julij 29, 2008 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: