ateistek

Nezagrajene njive

Zelo rad se vozim s kolesom po okolici Ljubljane. Tako nehote opažam njive kmetov in gredice vrtičkarjev ter njihov pridelek, ki brezskrbno raste dobesedno na dosegu roke in se sprašujem, če ne bi bilo ceneje, če bi se kdaj, ko pade tema, oglasil s kakšnim nožem in veliko vrečko ter si malo postregel z vsemi temi dobrotami kar zastonj. Videl sem mikavne šparglje kak dober mesec nazaj, zdaj gledam vso to solato, korenje, čebulo, paradižnik, jagode, krompir in še kaj. Zelo mamljivo, bi pomislil.

No, hec na stran (za sedaj in kakor za koga), ampak, nisem prepričan, da to ne bo postal množičnejši pojav kot sicer, če bodo cene hrane divjale kljub uradno dobri kondiciji države z “grosupeljsko vlado”. Sprašujem se, kdaj bodo kmetje začeli ograjevati ali celo stražiti svoje njive, če bomo z uradno 7% inflacijo (neuradno, na terenu, kjer podobno diši po hiperinflaciji iz manj bleščečih časov rajnke Jugoslavije, pa vsaj še enkrat višjo) drveli v negotovo prihodnost in nam bo skrb za polnejši želodec vse bolj okupirala razmišljanje. Varianta, ko preprosto vzameš drugemu in si rešiš skrb, je najbolj preprosta. Pa tega se nisem jaz prvi spomnil.

7 julija, 2008 Posted by | V razmislek | 1 komentar