ateistek

S čim se ukvarjajo v Reporterju?

  Gre za novo glasilo, tednik, ki se trenutno reklamiran na RTVSlo. Pa naj mu še jaz naredim malo reklame. Če mi je že prišel pod roko, ne vem, zakaj ga ne bi prelistal in se nekoliko “politično izpraznil”.
Že takoj, ko sem videl reklamo, sem imel preblisk, da gre za klon Demokracije. Seveda sem imel prav, kar pokaže že prva stran. V resnici gre za preoblečen Mag. Dežurni obrazi in dežurne teme. Tajkuni, komunistični povojni zločini, celo še vedno živa tema Sove, začuda nič propagande RKC- ju. Šele v drugem delu pa nekaj lahkotnejšega. Fascinacija s politiko in otročje igrice, ki izhajajo iz fundamenta kdo je naš in kdo ni, je najbolj zanimiva stvar na tem svetu. Občutek pripadnosti neki politiki oz. liderju, je tako ena izmed osnovnih potreb.

Glede na to, da se na veliko govori o kapitalu, ki naj bi vplival na medije “levice”, se človek vpraša, od kje prihaja kapital na medijsko “desnico”. Časopis izdaja podjetje s pomeljivimi imenom: Prava smer d.o.o.

MEDIJI, VLADA IN TAJKUNI

Intervju z Matejem Makarovičem (ta je zadnje čase pravi hit med možgani “desnice”) razkriva njegovo veselje, da so mediji do te vlade veliko bolj kritični kot do prejšnje. Zdajšnja politika naj bi po njegovem sporočala, da ni več nedotakljivih.
Naivno, skrajno naivno! Po mojem mnenju je to neresnica oz. resnica bo šele takrat, ko bo rezultirala s spremembo oblasti. Namreč, za odhod LDS- a z oblasti se lahko zahvalimo tudi takratnim medijem in ne le ciničnemu kritiziranju in mrkim pogledom Janše ali kričanju Bajuka iz opozicijskih klopi. Takratni mediji so o LDS aferah pisali kar naprej in s tem pripomogli k ustvarjanju klime potrebne za spremembo oblasti. Tokrat se to še ne dogaja (bo tudi tokrat potrebnih 12 let?), saj center oblasti s pomočjo konstruktov, preusmerja pozornost družbe, katerih pravo manipulativno uspešnost bodo pokazale volitve.
Neuspeh prave podreditve časopisa Delo (vsaj toliko kot RTVSlo), kot pomembnega elementa pri dresiranju javnega mnenja, je v ozadju celotnega konstrukta o tajkunih. Dokaz za to je Andrijana Starina Kosem, ki jo je Janša pravzaprav politično sploh ustvaril. Je neuspeli projekt, ki mu je obrnil hrbet. Kadar Janša omenja tajkune, v resnici skoraj vedno misli samo na enega – Boška Šrota.
Boško kot Janšev dovčerajšnji prijatelj, je bil mišljen kot oseba, ki bo igrala pomembno vlogo v načrtu političnega prevzema Dela.
Tako Kosmova kot Šrot, zdaj kot neposlušna posameznika (verjetno sta vmes zavohala boljšo priložnost kot jima jo je predstavljal Janša), nosita zasluge, da se je jezni Janša sploh lotil ljudi, ki kupujejo podjetja s pomočjo bančnih posojil, ki jih nato odplačujejo s sredstvi podjetij. Voz se je začel kotaliti po hribu, zato je potrebno zgodbo o tajkunih nujno nadaljevati. Bavčar je le nenačrtovana kolaterala, ujet v nepravem času s prsti v medu. Janši strateško ni zanimiv in kot kaže ga je medijski linč obšel, tudi s pomočjo pravkar trajajočega propagandno-medijskega bombardiranja z “zapuščino” afere JBTZ, ki nekoliko nevtralizira jezo javnosti.
Vendar, v Sloveniji je veliko uspešnih podjetij. Kaj so bila že vsa menedžersko prevzeta med vladavo LDS-a, kot nam z izstopajočimi žilami na vratu, napeto in vzneseno razlaga Grims ali pa se teh menedžerjev ne omenja, ker so še vedno v dobrih odnosih z Janšo? Konec koncev, stranke potrebujejo nosilce kapitala tudi med svojimi vrstami, kot financerje političnih kampanj. Veliko bolj kot povprečne člane, s katerimi si ne moreš ravno veliko pomagati. Kdo bi vedel. Vem pa, da vsa ta tajkunska predstava za javnost v parlamentu, ki so si jo privoščili tako na opoziciji kot poziciji, pomeni zgolj še eno politično sprenevedanje in hinavščino. Krivi so seveda oboji, vendar tega ne smejo priznati. Bolje je nadaljevati s šovom, sploh zdaj pred volitvami. Uspeh šova bo delno lahko že določil zmagovalca.

ANA JUD IN OSTALI KOMENTARJI

Rubriko “zadnja beseda” napolni Ana Jud. To je tista novinarka, ki je sodelovala z rumenim Direktom ter pisala temu primerne “čenča” članke, nato pa iz vsega skupaj naredila samopromocijsko kampanjo, češ, da je morala pisati po naročilu. No shit, baby! Srbi bi temu njenemu početju lepo rekli: posle jebanja nema kajanja. Očitno zelo motivirana in razočarana, je napisala tudi knjigo. Zgleda, da je nihče ni podučil, kaj pomeni rumeni tisk in zakaj obstaja.
Ana Jud, slikana kot amazonka, estrogenski pitbull, pred ameriško zastavo s puško v roki. Le kaj bi to lahko pomenilo? Pravzaprav nadaljevanje rumene, senzacionalistične manire z Direkta. Vsi njeni sicer resnični očitki o tem, kako je Husein pobijal ljudi kot stekle pse, sama pa je slikana pred zastavo, ki je zadnjih osem let simbol najmočnejše ameriške interesne skupine, ki si je priborila oblast, postavila milogledajočega tepčka kot svojo krinko (ki nas bo povrhu vsega še celo obiskal), inscenirala vojno z davkoplačevalskim denarjem ter si na koncu razdelila krvavi izplen ob smrti več 100.000 nič krivih ljudi, kaže, da punca nima ravno neke kilometrine pri modrosti razmišljanja. Ampak, saj ta niti ni potrebna, saj ji želja po prikazu Golobiča, “ljubljenčka komunista Kučana”, kot nekega skrajnega elementa v naši družbi, preveč omreži razmišljanje in presojo. Ženski se čisto utrga (osebne zamere? Če si pogledate njeno biografijo, vam hitro postane jasno, da je napisana v stilu vsi-so-krivi-jaz-nikoli). Huseinovo zasebnost, kjer naj bi pijančeval in posiljeval ženske na precej posreden način primerja z Golobičem, češ, izhaja iz Bele krajine, kjer so “rdeči partizani, mimogrede na ražnju spekli tudi kakšnega pastirčka in ga zalili z litri domače šmarnice”. WTF, Ana??
Stranka Zares je po ekonomskih principih enačena z baathisti, Gregor Golobič pa s Sadamom Huseinom. Punca je poiskala nekaj podobnosti, jih obrnila po svoje in naredila primerjavo. Podobno poenostavljeno, kot če bi nekega vegetarijanca, ki mi gre na živce, primerjal s Hitlerjem, ki je bil ravno tako vegetarijanec.
Z izrazi komunizem, kot neko zločinsko krilatico govori, kot bi bila najmanj na Golem otoku, čeprav je (bo) letos napolnila 30 let. Zanimivo, kako se ta rdeče-črni diskurz 2. sv.vojne prenaša na mlade rodove, ki ga vpijajo z vsem svojim bistvom in dodajajo “šmarnične” sočnosti, kot se jim zazdi v nekem trenutku.

Komentarji ostalih piscev so, zaradi potreb “neodvisnosti”, ki jo sicer obljubljajo v reklamah časopisa, kljub vsemu, na enaki ideološki gredici. Dolgočasno, pričakovano blebetanje Grimsovega tipa, ki brca vedno v isto smer. Nič novega ali provokativnega. Lahko bi si, tako kot Mladina Nežmaha, omislili vsaj enega, ki bi pisal in mislil drugače.
Moram pa pohvaliti pisanje Rade Pezdirja, sicer znanega provokativnega kolumnist s Financ in ideološkega posnemovalca “velikega” Miće Mrkaića, ki je zelo dobro razčlenil in slekel naše zdravstvo.

INFLACIJA

Cene v Sloveniji ne letijo v nebo. Kdor tako misli, je “podli, ceneni populist”. 0,8 % mesečna inflacija ob “drugih nespremenjenih pogojih” osebi s 450 evri plače pogoltne le 3,6 evra mesečno. Skratka, 0,8% inflacija na mesec ni nič, zato ne pretiravajte. Poleg zunanjih vzrokov so zanjo krivi štirje glavni trgovci, ki monopolno nadzorujejo 90% trga in, začuda, celo gospodarska rast, ki je na majavih temeljih, saj jo še najbolj poganjajo investicije v gradbeništvu. No, lepo, da se vsaj z zadnjim stavkom v celoti strinjam. O tem, da bi k višji inflaciji kot drugje v evro območju kaj vplivala uredba evra ali direktna navedba krivde vlade Janeza Janše v kakršnemkoli segmentu, ni ne duha ne sluha.

OBSEDENOST S KUČANOM

Pravzaprav pričakovana lastnost povprečnega “desnega” časopisa, sploh, če gre za naslednika Maga. Karikatura gospoda Mikija Mustra, bolj znanega kot tvorca enih redkih slovenskih stripovskih junakov, Trdonje, Zvitorepca in Lakotnika, prikazuje Milana Kučana kot krta, ki pod zemljo razmišlja, da je potrebno zdaj, ko se bliža čas volitev, spet začeti “rovariti” po rovih slovenske politike. Kučan, kot moteči faktor vladajoči opciji, bo to ostal vse do svoje smrti; od Slivnikove patološke obremenjenosti do Janševega skrivnega občudovanja.

Zadnje dni se mi v prav vsako, ne tako zelo pomembno razmišljanje, na koncu vrine stavek: in medtem umirajo naše čebelice…..

5 junija, 2008 Posted by | Slovenija | 3 komentarji