ateistek

Milano in Ascona

Čez vikend sem se potepal po Milanu, po mestih ob jezeru Lago di Maggiore in po Luganu o katerem sem pisal že lansko leto.

MILANO

Milano mi, razen dobre organizacije prometa, ni pustil večjega vtisa. Pod dobro organizacijo mislim na možnost poceni parkiranja pred začetno postajo metroja in nato za neko sprejemljivo ceno (3 eure celodnevna karta) lahek dostop do mestnega središča (postaja Duomo).
Ostal mi bo v spominu po kršenje lastnega ideološkega pravila, da ne vstopam v cerkve. Tamkajšnja katedrala je nekaj posebnega, saj se turisti lahko sprehajajo praktično po njeni strehi od kjer je dober razgled na okolico. To me je prepričalo, da sem segel v žep in cerkev celo financiral s 5 evri vstopnine.

Pred cerkvijo je velika ploščad, kjer se tare ljudi. Berači ponujajo nekaj zrn koruz za golobe in če jo vzameš, zahtevajo denar. Pri strani so ponavadi vedno nekje parkirani policaji in opazujejo dogajanja. Hecno je, koliko vrst policije imajo v Italiji pa je država kljub temu mafijska.

Mesto ima, če ga primerjam z Ljubljano, občutno manj zelenja. Arhitektura ni nič izjemnega, da bi jo posebej omenjal.
Pogled po ljudeh res pokaže, da je Milano mesto mode, saj nesamokritično “navlečejo” nase prav vsako cunjo, da lahko hodijo kot pavi. Mularija hodi oz. caplja v hlačah, ki sežejo le do polovice riti. V metroju sem videl nekega starejšega gospoda, ki je bil oblečen v poslovno obleko, s kravato, obute pa je imel neke vrste copatov za doma. Hecno. Tisti, ki dajo nekaj na oblačenje, se večinoma oblačijo kot kakšni tinejdžeri ne glede na lastna leta. No, poglejte starega kozla Berlusconija, ko ni v klasičnih oblekah, pa boste vedeli kaj mislim. Izjemo, ki spominja na gotski stil, sem fotografiral spodaj.
V mestu je videti veliko več ras, kot recimo v Ljubljani.
Cene so seveda precej višje kot pri nas. V najbolj prestižnem delu, v galeriji Vittorio Emanuelle II, ki je zelo velik, umetelno pokrit shopping center z dvemi arkadami, je kava po 3 evre, pizze po 10-15, rižote in pašta pa tudi po 20, najdražje so do 40. Kljub cenam, se ljudi kar tare. Prada, Gucci in ostale prestižne znamke ponujajo svoje pregrešno drage izdelke.
Razvpita milanska Scala, ki se nahaja takoj za Galerijo, me je s svojim zunanjim izgledom precej razočarala. Pred njo stoji velik kip posvečen Leonardu DaVinciju. Bi prej pričakoval koga drugega.
Naprej od katedrale in ploščadi, se nahaja velika sprehajalna ulica s trgovinami, ki pripelje do velike vodne fontane in dvorca Sforzesco. Tam ponavadi prirejajo razstave. Tokrat so predstavili Leonardove skice človeškega telesa in nasplošno razvoj medicine. Tukaj vstopnine ni bilo.

ASCONA

Širša okolica Milana, sploh del, ki gre potem naprej proti Alpam in Švici, krasijo čudovita jezera. Klima je tam dokaj prijetna, tako da posamezne vrste palm lahko prezimijo zunaj.
Pri Locarnu, v Švici (še sreča, da se da vstopiti v Švico z osebno izkaznico, saj sem potni list “pametno” pustil kar doma), sem odkril sanjsko mestece, Ascono. Tako lepega, urejenega in mirnega mesta ob jezeru res težko najdeš. Kot zanimivost sem šel pogledati koliko stanejo nepremičnine. Pod milijonom frankov (okoli 600.000 evrov) je bila izvira bolj slaba. In koliko nepremičnin, ki so točno take kot iz mojih najdrznejših sanj. Ogromna okna v kockastih hišah, s pogledom na jezero in okoliške Alpe, prelepim vrtom in minimalistično opremo. Fuc**** gorgeous!
Mestece ni očaralo samo mene ampak tudi veliko znanih ljudi, ki so se rade volje zadrževali v njem. Recimo Hermanna Hesseja ali Carla Junga. Zelo radi ga obiskujejo predvsem nemški turisti. Enkrat letno je v njem organiziran jazz festival.
Nad mestom je Orselina, kraj, kjer se lahko zapeljete z žičnico na bližnje hribovje (okoli 1500 m), če se seveda strinjate z zasoljeno ceno.

Ah, koliko lepot je na tem svetu, ki so dosegljive le skozi gledanje. Ampak, tudi to je bolje kot nič.

Advertisements

maj 27, 2008 Posted by | Potovanja | 3 komentarji