ateistek

Izrael – 60 let skrajne ironije in cinizma

Al nakba. Tako so Palestinci poimenovali 60 letno trpljenje, ki jim je povzročil Izrael. Ta, na drugi strani, praznuje. Diskurz bolečine na eni in veselja na drugi strani.
Ljudje se prav nič ne naučijo skozi zgodovino in se lahko hitro sprevržejo iz večne žrtve v pretkanega tirana. Bolečine so, zato, da se je rešijo, pripravljeni izvajati nad drugimi. In kdor jih opozori na tako početje, v primeru Judov, lahko dobi pečat antisemitizma. Prav, pa naj bom antisemitski, če bo to tako tretirano iz spodnjih stališč. Mi je vseeno. Sicer pa je izraz povsem neprimeren, saj so semiti tudi Arabci. Potem bom pa mogoče za nekoga nacist, saj je tudi to zelo priljubljen termin zagovornikov Izraela. Whatever!

BIBLIČNA ZGODOVINA

Zgodovina Judov je stara 4000 let. Nomadsko ljudstvo, imenovano Hebrejci, so živeli na ozemlju današnjega Bližnjega vzhoda. Eden od Hebrejcev, Abraham, velja za očeta njihove vere, ker se je zavzemal za vero v enega samega boga. Čim bolj greš v preteklost, bolj je podobna pravljicam, legendam in ostalim lepše poimenovanim izmišljotinam. Novejša kot je zgodovina, manj je potrebe po mistiki oz. vpletanjih boga.
Veliko Judov dejansko veruje, da jih je bog izbral za posebno ljudstvo in sklenil z Abrahamom zavezo. Ta samovšečna, večvrednostna izmišljotina, ki močno diši po diskurzu arijske večvrednosti, ki jo je rad uporabljal njihov največji sovražnik v sodobni zgodovini, Adolf Hitler, je pogosto uporabljena kot resen “argument” za opravičevanje obstoja današnjega Izraela.
Pravljica o Abrahamu; Abraham in njegova žena Sara sta si nadvse želela otroke, vendar ni šlo. Abraham je s samim bogom sklenil dogovor, da bodo njegovi potomci verjeli le vanj in mu bodo pokorni. Zakaj bi to bog zahteval, ne vem. Mogoče se je ustrašil drugih konkurenčnih bogov, kdo bi vedel, he,he. Za uslugo je Abrahamu obljubil toliko potomcev, kot je zvezd na nebu, in živeli bodo v svoji obljubljeni deželi. Kmalu po tem se mu je rodil sin Izak. Izakov sin se je imenoval Jakob ali Izrael in Abrahamovi potomci so postali znani kot Izraelci. Moške so začeli obrezovati kot znak potomstva Abrahama. Mora res prav vsaka religija na tem svetu biti tako prekleto zagozdena v moške roke?

Izraelce je zasužnjilo veliko drugih narodov. Ko so se pojavili Egipčani, je bog iz “pogodbe” tokrat spet izbral moškega, Mojzesa, naj se s faraonom dogovori, naj Izraelce izpustijo. Ta ni pristal in si tako prislužil jezo. Da zaščiti svoje ljubljeno ljudstvo, se je bog odločil pomoriti vse sinove Egipčanov. Ko si je celo on roke mazal s krvjo, je faraon le popustil. Izraelci so zbežali v t.i. eksodusu. Faraon je vseeno poslal vojsko za njimi vendar jo je bog uničil, saj ko so vojaki prišli do Rdečega morja, se je morje dvignilo in jih vse odplaknilo, medtem, ko se je za Izraelce razprlo, da so lahko ušli. Nato so blodili po puščavi. Bog se je spomnil pogodbenega razmerja in Izraelcem postavil pravila po katerih se morajo obnašati. To so bile t.i. božje zapovedi, danes dober tržni trade-mark katoliške cerkve.

Tako so Izraelci s to zgodbo o trgovini z bogom pravzaprav razvrednotili njegovo mitsko vsestranskost. Zgodba dokazuje, da boga pravzaprav sploh ni oz. ne sme biti, saj je prav odvratno verjeti, da je lahko tako zelo človeški oz. tipično moški.

Nato so se Izraelci nastalili v mestu Kanaan za katerega so mislili, da je tista obljubljena dežela. Borili so se celih 200 let in končno ustanovili državo Izrael, ki jo je vodil kralj David. Ta je ustanovil tudi glavno mesto Jeruzalem. Med ljudmi so se pojavili t.i. preroki, ki so začeli opozarjati ljudi, da se ne držijo božjih zakonov.
Ko so v mesto prišli Babilonci, so porušili Jeruzalemski tempelj ter veliko Izraelcev zasužnjili in odpeljali v Babilon. Izgnani Izraelci so postali znani kot Judje. Božje zapovedi, ki jih je dobil Mojzes, so izpolnjevali še bolj dosledno.
Narodi, s katerimi so imeli Izraelci spopade, so se kar izmenjavali. Kasneje so Izraelu s trdo roko zavladali tudi Rimljani. Postavljali so jim oderuške davke. Ko so se uprli, so Rimljani (cesar Titus) podrli njihov drug tempelj in jim prepovedali šolanje. Zaradi zatiranja je zopet zbežalo veliko število ljudi, tokrat v Evropo. Nastala je t.i. judovska diaspora.
V stoletjih po diaspori se je preganjanje nadaljevalo tudi v Evropi. Kristjani niso bili do njih prav nič boljši, saj so jih prisilili živeti v getojih. Sploh so bile krute križarske vojne, ko se začenjajo v Evropi protijudovski pogromi.
Krščanski svet je imel proti Judom predsodke, ki so izhajali iz verskih in ekonomskih dejstev. Obsodili so jih za heretike, ki so umorili Jezusa in ga niso priznavali za božjega sina, zastrupljali vodnjake in ubijali krščanske otroke. Preganjali so jih skoraj v vseh evropskih državah. Ne le katoliki ampak tudi protestanti. Najhujše preganjanje pa so doživeli v času 2 sv. vojne in Adolfa Hitlerja, kot produkta najskrajnejše oblike krščanskega antisemitizma. Ta ga je udejanil v praksi s pobojem milijonov Judov in ga poimenoval kot “rešitev judovskega vprašanja”.
Judi, po drugi strani, pa se nikoli niso želeli mešati z lokalnim prebivalstvom in so tako svojo “različnost” še povdarjali z religijsko endogamijo. Poroke s pripadniki drugih verskih skupnosti, so zelo redke oz. nezaželjene. Če recimo pogledate današnje ZDA, njeni prebivalci, potomci raznih evropskih narodov, danes sploh ne vedo več niti jih zanima od katerega naroda izhajajo. Kaj takega se pri Judih ne bo zgodilo nikoli. Pri njih je egoizem naroda, kot kolektiva, izrazit. Abstraktnost nacionalne pripadnosti oz. naključje, kje in komu se rodiš, je že samo po sebi vrlina, ki naj bi v nekih okvirjih determinirala razmišljanje in poglede na svet.
Danes se Judi najpogosteje delijo na dve skupine: Aškenazi in Sefardi. Pojavile so je tudi teorije, češ, da so Aškenazi v povprečju inteligentnejši od ostalih ljudi. Še ena samovšečna, večvrednostna izmišljotina, ki diši po nacistično-arijskem diskurzu.

EKONOMSKA NADVLADA SVETA

Kristjanom je vera (beri: katoliška institucija) prepovedovala posojanje denarja in zaračunavanje obresti. Judje, ki niso smeli opravljati mnogih drugih poklicev, so to početje hitro prevzeli.
Začeli so jih obtoževali goljufij in obogatitev na tuj račun. Skozi stoletja so si tako uspeli izgraditi ekonomsko moč, ki so jo najlažje oplajali v ZDA, saj so tam izvoljeni predstavniki zelo hitro prišli pod kontrolo najmočnejših interesnih skupin.
Bolj kot so posamezni Judi bogateli, bolj so jih okolice vsesplošno sovražile. Kot eni prvih ekonomskih liberalcev, so zelo dobro vedeli, kaj si morajo v družbi prilastiti, da jo lahko obvladajo in da se ne bo več zgodilo, da bi ona obvladala njih. Vedeli so, da je bolje obvladovati banke in monetarne sisteme kot vojske. Najbolj uspešna družina v tem kopičenju bogatstva je bila družina nemškega porekla, Rothschild (rdeči ščit). Začeli so z majhno prodajalno zlata in kasneje s posojanjem denarja vladarjem. Ko se je Bank of England znašla v krizi, so jo zalagali (posojali) z denarjem, ki so ga sami delali. Podoben scenarij, ko je izdajanje denarja pravzaprav privatizirano, počnejo danes v ZDA. Njihova moč je skozi stoletja vse bolj rasla. Z dogovorjenimi porokami so zelo pazili kdo vstopa v družino in kaj se dogaja s premoženjem. Nesluteno bogatenje je projekt generacij in traja še danes.

Poleg tiskanja denarja, so začeli tudi s trgovanjem z orožjem. V času Napoleonovih vojn, so z orožjem zalagali tako Angleže kot Francoze. Tudi med ameriško državljansko vojno so orožje prodajali tako Severu kot Jugu. Poznavalci predvidevajo, da naj bi ta družina med 1. sv. vojno, po vsakem mrtvem vojaku, zaslužila 10.000 dolarjev. Zaradi lažjega poslovanja, se je družina razširila na francosko, italijansko, avstrijsko vejo in vsaka veja se je večinoma ukvarjala z bančništvom. So že vedeli zakaj. Recimo, ko se je podpisovala Versajska pogoba, ki je pomenila neke vrste delitev sveta, je pri njenem podpisu sodelovalo več kot 2/3 takšnih in drugačnih bančnikov.

Danes so zelo pogosto del t.i. teorij zarot. Imeli naj bi v svoji lasti preko neštetih povezanih podjetij, bank, multinacionalk, polovico svetovnih zalog zlata. Pod svojim vplivom naj bi imeli celotno vlado ZDA, ne glede na izide volitev (izjemno redko se ne izide, takrat se poslužijo atentatov) obveščevalne službe, FED, UN, Svetovno banko. So tiste vrste bogataši, ki jih ne boste nikoli videli na lestvici najbogatejših Zemljanov, čeprav jih marsikdo postavlja na sam prestol vladarjev sveta. So neke vrste končna, globalna faza evolucije kapitalizma. Razvejana družina Rothschild je njegov končni, logični zmagovalec oz. superlastnik vsega, kar je pomembnega na tem planetu. Zdaj se ukvarjalo le še z načrtovanjem prihodnosti, ki se mora odvijati v taki smeri, da bodo njihove pozicije globalnih vladarjev ostale nedotaknjene oz. še boljše.
No, to družino omenjam zato, ker je močno pripomogla k ustanovitvi države Izrael s kupovanjem ogromno zemlje za naselitev judovskih prišlekov. Kot darilo Izraelu, je družina tudi financirala izgradnjo Kneseta in vrhovnega sodišča.

SIONIZEM

Izraz ne opredeljuje nič drugega kot stari dobri nacionalizem. Tako se lepše sliši. Veliko ljudi celo meni, da judom sploh ne moremo očitati nacionalizma. Smešno!
Konec 19. stoletja je Teodor Herzl, kot utemeljitel sodobnega sionizma, v Baslu obelodanil načrt judovske države. Sionizem kot vsesplošna nacionalistična zavest, ki se je razširila med Judi, jih je na tisoče in tisoče v naslednji desetletjih, kot magnet, pripeljala nazaj v “biblično obljubljeno deželo”. Na trgovino z bogom niso pozabili. Da bodo zaradi tega nekoč v prihodnosti vsak dan grešili božje zapovedi, jim ni padalo na pamet. Niti danes tega ne vidijo.

Čeprav so bili na področju današnjega Izraela dolga stoletja, zaradi izseljevanj, v manjšini, ki je prav dobro živela z arabsko večino, saj jih ti niso tako zatirali kot kristjani, je sionizem poskrbel, da se to konča. Arabci so zaradi konstantnih doseljevanj postajali vse bolj nezaupljivi. No, res pa je, da so brez nezaupljivosti prodali veliko zemlje Judom ne da bi sploh pomislili, kam jih to lahko pripelje.
Palestincev takrat pravzaprav sploh ni bilo. Danes ta izraz označuje tisti del Arabcev, ki jih je prizdela ustanovitev Izraela. Večinoma gre za ljudi, ki so bili protipravno pregnani (okoli 700.000) in katerih potomci še danes tavajo po Bližnjem Vzhodu ali pa se stiskajo v revščini in pomanjkanju po taboriščih. Ironično, kot bi gledal Jude nekje v srednjeveški Evropi v getih. Izrael si že leta in leta prizadeva, da bi tem ljudem OZN odvzela status beguncev. Skratka, da se vse skupaj lepo pozabi.
Najbolj skrajni zagovorniki Izraela radi rečejo, da so si Palestinci za vse sami krivi. Podobno cinično, kot če bi rekli, da so si Judi s svojim bogatenjem (in, roko na srce, tudi izkoriščanjem) pred očmi ljubosumne okolice, sami krivi za Hitlerja.

DANAŠNJI IZRAEL

Po katastrofi holokavsta, je veliko držav katarzično gledalo s prizanesljivostjo do ustanovitve judovske države. Izrael je bil ustanovljen s podporo OZN. Njegovo ustanovitev je podprla tudi Sovjetska Zveza, saj je bila prepričana, da bo novonastala država še eden od njihovih komunističnih satelitov. Poleg tega pa se je želela rešiti veliko svojih Judov.

Arabci so se čutili izigrane, saj jim je bila nekoč ta zemlja, kot večinskemu prebivalstvu, obljubljena s strani Angležev, ki so jo imeli v svojem protektoratu, ko je razpadlo Otomansko cesarstvo. Ampak, kot kaže, božje obljube štejejo več. Judi so nestalo situacijo dobro izkoristili, se organizirali in dosegli, kar so želeli. No, razen miru. Za tega pa se bodo morali tudi sami pogledati v ogledalo in se vprašati, če je današnji Izrael, obdan s 5 metrskim zidom in podhranjenimi Palestinci, tisto, ki so si želeli oz. jim ga je kar bog obljubil.

Kmalu po razglasitvi Izraela, je nastalo več vojn z Arabci, ki so jih Izraelci zaradi boljših taktik in orožja, vedno dobili. Vsaka zmaga je rezultirala z novo zasedbo ozemlja. Kljub temu, da Palestinci nimajo neke možnosti za pravi upor nad okupacijo, Izraelci nikoli ne bodo dobili zmage nad vojno, ki vsak dan tiho tli v notranjosti Palestincev. Tudi ti so postajali vse bolj skrajni in se začeli zatekati k samomorilskim napadom. Fanatični verski voditelji so jih pošiljali v smrt skupaj z nedolžnimi ljudmi.

Ko je Ben Gurion razglasil zahodni Jeruzalem za prestolnico Izraela, sta se vlada in parlament nonšalantno preselili v mesto in s tem dali jasno vedeti Palestincem, da bo kmalu cel Jeruzalem izraelski.

Ukaz Ben Guriona o izgonu Arabcev je izraelska cenzura izbrisala iz njegove biografije. Pokoli v palestinskih vaseh Deir Jasin, Lydi ali krvavi bombni napadi na hotel, in vse to pod organizacijo kasnejšega izraelskega premierja Menachem Begina, so izbrisani iz izraelskega kolektivnega spomina.

Izrael boje proti Palestincem smatra kot pravico do obrambe, medtem, ko se palestinski upor imenuje terorizem, čeprav je več kot očitno čigava je vojaška premoč in kdo lahko na mah pobije več civilistov, če to želi. In tudi je! Velikokrat. Vendar ne s fračami. Samo dva primera : ko se je zgodila tragedija Jenina ob drugi palestinski vstaji, so izraelski helikopterji brez kakršnih koli zadržkov streljali na eno izmed palestinskih taborišč, kjer se je v tistem trenutku gnetlo 10.000 ljudi. Marca 2003 je buldožer Caterpillar pod sabo zmečkal ameriško mirovno aktivistko Rachel Corrie, ki je s svojim telesom poskušala zaščititi dom palestinske družine.

Čeprav se je Izrael razglasil za edino demokracijo tistega dela sveta, se njegovi zakoni berejo kot zelo dobro segregacijsko čtivo, ki se ga ne bi sramovali v nekoč rasističnih ZDA. Samo en primer: izraelski parlament je 31. julija 2003 izglasoval zakon, ki Palestincem, ki se poročijo z izraelskim državljanom, prepoveduje, da bi pridobili izraelsko državljanstvo.

JUDI KOT NASPROTNIKI IZRAELA

Moje skromno mnenje je, da bi bil svet veliko lepši in bolj varen brez Izraela. Z menoj bi se strinjal tudi marsikateri, politično levo usmerjeni Jud, saj niso vsi podporniki Izraela. Nekaj je tudi Judov, ki so ohranili zdravo pamet in stvari vidijo širše od okvirjev nacionalno – verske pripadnosti in večvrednostnega kompleksa. Na žalost pa niso tako glasni, kot njihovi militantnejši sonarodnjaki.

Albert Einstein: Zame je židovska religija kakor vse ostale, inkarnacija najbolj otročjega praznoverja. In židovski narod, h kateremu sem vesel, da pripadam in s katerim imam globoke mentalitetne podobnosti, po mojem mnenju nima nekih kvalitet, ki bi se razlikovale od drugih narodov. Na osnovi izkušenj lahko rečem, da oni niso nič boljši kot ostale skupine ljudi…

Judi, ki imajo toliko samokritičnosti, da javno povedo, da je Izrael zgrešen projekt, so vredni mojega spoštovanja. Vse več Izraelcev in Judov nasploh zavrača izraelsko dolgoletno fašistično ter militantno politiko do Palestincev. Na stotine rezervistov noče služiti rednega vojaškega roka v Gazi in na Zahodnem Bregu. Predstavlja jih organizacija Courage to Refuse.

Ampak, kar je, je. Klici po izbrisu Izraela so absurdni in pomenijo nov krog prelivanja krvi. Če je to, kar danes gledamo na Bližnjem vzhodu, izstavljen račun za trpljenja v judovski zgodovini, ki jo je hotel bolj radikalen del judovstva, potem se bojim, da nastajajo nove travme in novi neporavnani računi. Poprava travm z novimi travmami, je najslabša možna pot. Zgodovinske grehe, ki so jih različni narodi zagrešili nad Judi, plačujejo popolnoma nedolžni ljudje, ki imajo zgolj to smolo, da živijo na območju, sposojenim za manifest biblijskih pravljic in nacionalizma. Niso tega mogli početi, recimo na Luni? Manj škode bi bilo za celotno človeštvo.

Nisem prepričan, če se bo kdaj našel kdo, ki bo uspešno rešil nastalo situacijo, saj sploh ni prave volje. Kot bi vsem skupaj tako stanje odgovarjalo. Mogoče čez leta probleme reši zelo visoka palestinska rodnost in vse manjše priseljevanje od nacionalizma pijanih Judov v Izrael. Prav zanimivo bi bilo opazovati, kako bi se tokrat, ponavadi dobro organizirani Izraelci, izkopali iz problema. Močno upam, da jim takrat svet ne bo dopustil novega pregona civilistov kljub temu, da ga bo militantnejša struja Judov ekonomsko najverjetneje tudi takrat dobro obvladovala.

maj 21, 2008 - Posted by | V razmislek |

11 Komentarjev »

  1. Skoraj v celoti se strinjam s tvojimi stališči, predvsem s tistim delom, da se dandanes človeka zelo hitro obsodi, da je antisemit, če začne kritično razmišljati o Izraelu kot skrajno ekstremni, segregacijski in militantni obliki vladavine, ki ne izbira absolutno nobenih sredstev za dosego svojega cilja, kar je očitno popolni izgon palestincev z njihovega ozemlja, ter s pomočjo ameriške vlade nadzor nad njim sovražnimi muslimanskimi državami, ki Izrael obkoljujejo in s katerimi je že večkrat bil bitko.

    Zanimivo se mi predvsem zdi, da je večina vzhodnoevropskih židov v začetku 20. stoletja govorila jezik jidiš, za katerega tudi samo pravijo “materni jezik” oziroma židovski. Hebrejščino (sveti jezik), ki je sedaj uradni jezik v Izraelu, je govorila le majhna skupina židov in le ti so se upirali govoriti jidiš in vsiljena je bil s strani Sionističnega gibanja, ki se je razmahnilo po drugi svetovni vojni. Pred vojno so vzhodno-evropski židje bili največji nasprotniki Sionistov. .

    V drugi svetovni vojni je umrlo okoli 6 milijonov židov. In če prebiraš razne podatke odkod v bistvu vsi te židje, ki so jih na najbolj grozovite načine mučili v koncentracijskih taboriščih, izvirajo ti postane nekako jasno, da je nacistični režim zelo selektivno uveljavljal logiko “končne rešitve”, saj je večina v holokavstu umrlih židov Vzhodnoevropskih!

    Holokavst bi lahko nekateri označili tudi kot sionistično žrtvovanje lastnega ljudstva (sicer manj vrednega, neizbranega) za uveljavitev lastnih ciljev; kar nekoliko spominja na September 11 2001, ko je bilo treba žrtvovati nekaj svojih ljudi, za uveljavljanje višjih ciljev… Sionisti so ravno zaradi holokavsta dobili politično podporo ostalih židov (hmmm… tako kot Bush), ter tudi omenjeno palestinsko ozemlje in lastno državo (tako kot je Bush dobil Afganistan in Irak..).

    Postavlja se vprašanje, ali je Izrael židovska država, ali sionistična…

    Komentar od Dalimili | maj 23, 2008 | Reply

  2. popravek… sem hotu rečt obliki države in ne vladavine:)

    Komentar od Dalimili | maj 23, 2008 | Reply

  3. @Dalimili: Ja, tudi sam se velikokrat pomislil, da holokavst le ni stvar naključne zgodovine in Hitlerja ampak tiste, načrtovane. http://www.javno.com/en/world/clanak.php?id=139850

    Če skušam razmišljati logično: zakaj bi nekdo, ki je podpiral vse večje svetovne spopade skozi win-win pozicijo (torej podporo z orožjem vsem vpletenim stranem) in ima to moč, da ima glavno besedo pri globalni izdelavi in organizaciji dobave orožja, kar naenkrat, pred 2 sv. vojno nehal s svojim biznisom? Da bi vmes bankrotiral, je malo verjetno oz. bi rekel nemogoče, saj je predhodno skozi generacije služil in služil in še vedno služi milijarde preko bančništva in tisoče povezanih podjetij ter izjemno veliko mrežo ljudi, ki niti ne vedo, kdo je njihov resnični center. On je vendar bistvo vsega sistema, ustvarjenega skozi generacije in generacije.
    Da bi center prijela morala, spet ni verjetno, saj bi ga potem mučila tudi prej..

    Izrael definitivno ni židovska država ampak sionistična, Rothschildska tvorba…Če bi bila res židovska, potem jo ne bi obsojal del Židov, ki večinoma živi po islamskem svetu. Evropski ali ameriški pa imajo v večji meri oprane glave s sionizmom in večvrednostnim kompleksom. Le komu ne bi bil všeč tak nacionalistični konstrukt, kot so ga sestavili sionisti? Mi smo vendar izvoljen narod s strani boga…WTF?

    Komentar od ateistek | maj 26, 2008 | Reply

  4. P.S. Eden izmed boljših filmov na to tematiko je zagotovo Ring of Power, sicer traja dobrih 5 ur:), ampak je vreden ogleda… osebno se mi je zdel dosti bolj podroben in detajlen kot Zeitgeist…

    http://video.google.com/videosearch?q=ring+of+power&sitesearch=#q=ring%20of%20power&sitesearch=

    Sej ne vem, ampak zdi se mi da vsak dan bolj začenjam blago in z distanco verjeti v določeno teorijo zarote – sam še sčistit jo moram….

    Komentar od Dalimili | maj 26, 2008 | Reply

  5. […] Izrael – 60 let skrajne ironije in cinizma Published May 26, 2008 Imenik: Družba – Ljudje , Ostali blogi , Razne povezave, teme Tags: Izrael Izrael – 60 let skrajne ironije in cinizma […]

    Pingback od Izrael - 60 let skrajne ironije in cinizma « MTB Slovenija | maj 26, 2008 | Reply

  6. Treba je dodati, da je igrala po vojni Slovenija veliko vlogo pri ilegalnem transportu židov iz Vzhodnega bloka v Izrael… Ter tudi veliko tvegala, saj je takrat veljal embargo za priseljevanje. Pravijo da jih je tudi veliko rešila gotove smrti, za to nam bodo Izraelci večno hvaležni in so nas tudi takoj priznali kot samostojno državo…

    Ker smo prijatelji tudi z palestinci in kot majhen narod, ki ima lastno državo razumemo obe strani, imamo lahko po mojem na bližnjem vzhodu veliko vlogo pri iskanju mirne rešitve.

    Kooperativa … Alternativa !!!

    Komentar od Kooperativa | maj 30, 2008 | Reply

  7. @Kooperativa. Povedano krajše, tudi Slovenija je sodelovala pri sionističnem zavzetju Bližnjega Vzhoda. Torej je sokriva vsega sranja, ki je temu sledilo in sledi tudi zdaj. Če je Slovenija res veliko židov rešila pred gotovo smrtjo, to Palestincem ne pomaga prav nič. Prav, da jim je pomagala, vendar bi to lahko storila tudi drugače, ne pa, da je pomoč kazala s sodelovanjem v sionističnem konstruktu.

    Komentar od ateistek | maj 30, 2008 | Reply

  8. Hja, v razumevanju židovske zgodovine zaenkrat še vedno vlada velika vrzel. In očitno je za to nekdo zelo dobro poskrbel!
    Judje so bili iz antičnega Egipta izgnani in njihovih 12 plemen se je naselilo na področju Palestine (antični Canaan). Njihovih potomcev je danes v Izraelu le bore malo in ti ortodoksni Judje trdijo, da jim sveta njiga (Tora) prepoveduje imeti lastno državo!
    Toda kdo so potem ti “današnji” Židje, ki jih je poln Izrael?

    V Aziji, severno od Črnega morja je nekoč obstojalo ogromno kraljestvo divjaških in nepismenih Kazarjev (Khazar). Njihovega zmedenega poganstva je imel kralj enkrat dovolj, zato je za državno religijo določil eno od tedanjih monoteističnih. Izbral jim je judovsko vero. Uvozili so potrebne rabine in poleg vere so prevzeli tudi hebrejsko pisavo ter jo svojemu jeziku nekoliko prilagodili. Današnji cionistično-židovski jezik (jidiš) je mešanica tega starega jezika pomešanega večinoma z nemščino. Rusi so se namreč svojih južnih divjakov sčasoma naveličali, zato so jih izgnali v Vzhodno Evropo. Velika večina je končala v Nemčiji, ki jim je ponudila zatočišče. V novem okolju so se kmalu znašli s svojo prevejanostjo. Vera jim je postala postranskega pomena in njihov bog je postal denar. Tako so sčasoma prevzeli velik del nemških tovarn. Začela se 1. svet. vojna… V dveh letih so Nemške podmornice potopile angleško ladjevje na Atlantiku, Francozi so bili naveličani vojne in Rusi so pakirali svoje kufre. Nemčija je Angležem ponudila mirovni sporazum! Toda glej ga zlomka… V Angliji so se ločeno pojavili tudi nemški židje in Angliji ponudili, da spravijo ZDA v vojno proti Nemčiji, če jim Anglija po zmagi proti Nemcem “zrihta” Palestino!!! Sklenili so “deal” in kmalu zatem je židovska naveza v ZDA poskrbela, da je Woodrow Wilson leta 1917 vstopil v vojno in poskrbel, da je Nemčija res pokleknila. O bolečih posledicah Versaillskega sporazuma za Nemčijo je bilo že veliko besed. Toda v Versaillesu je bil tudi cel roj židovskih bankirjev, ki so obelodanili svojo željo po Palestini. Sčasoma se je Nemcem posvetilo. Takšne hvaležnosti od židov, ki so jih gostoljubno sprejeli na Svoji zemlji pač res niso mogli biti veseli…
    Židje so še vedno obvladovali nemško gospodarstvo, začela pa se je tudi grozeča mržnja proti njim. Da bi pokazali svojo pravo moč in dali tem delovnim Nemcem lekcijo iz lepega vedenja, so v kratkotrajno lastno finančno škodo povzročili “svetovni” bojkot nemškega izvoza, ki je takrat pogojeval nasprotni uvoz hrane (2/3) v Nemčijo. Nemčiji se je grdo zvrtelo in zdrsnila je v globoko recesijo. Na njihovo tedanjo kratkotrajno srečo se je tisti čas v Nemčiji pojavil tudi nek, porodu jodlarski malar, ki je prišel na dan z bistro idejo, da bi iz teh nehvaležnih kazarjev lahko v lagerjih izdelovali mnogo bolj koristno žajfo ali pa jih uporabljali npr. za “gretje”. Ta del zdodbe je z nekega vidika seveda zelo žalosten, še zlasti zato, ker pravi “krivci” nikoli niso končali na nemških umivalnikih. Nasprotno, izvozili so se v ZDA in danes mnogi od njihovih potomcev sedijo v tamkajšnji vladi in vrhu največjih svetovnih bank in izza zavese krmilijo svetovno politiko naravnost v 3. svetovno vojno. “WTC show” je bila šele testna predjed, ki je zgolj preverila organiziranost delujočega aparata. No, in če bo Obama spodrsnil na izpitu, ki ga ima že takorekoč pred vrati, bo prav kmalu dobil lekcijo tipa JFK. Ali pa bo kako drugače moral pospraviti svojo Barak-o dol s Capitol Hilla.

    Mimogrede pa še ena malenkostna podrobnost: Ti cionistični židje, ki so praviloma v resnici ateisti, gredo večinoma v sinagogo le enkrat na leto. Njihova edina bistvena molitev se imenuje “Kol Nidre”. Z njo “z bogom” sklenejo sporazum, da vse pogodbe, obljube in prisege ki jih sklenejo z ne-židi nimajo za njih nobene moralne obveze (in to VNAPREJ – za 12 mesecev !)
    Večina prebivalcev Izraela so cionistični židje, seveda pa nimajo ravno vsi tako črnih duš. Glavni krokarji sedijo v izraelski in ameriški vladi ter v njunih tajnih službah. Banke sem pa že omenil. Izkupiček tragedije WTC je Larry-ju Silversteinu navrglo 4 miljarde dolarjev. No ja, recimo, da je moral s polovico ene utišati glasove in poplačati nekatere usluge. Še vedno pa je bil to pravi “židovski DEAL”.
    Res žalostno pa je, da žal le malokdo ve za to zmedo s pojmi kot so judje, židje in cionisti. Antisemitizem ima še kako upravičene razloge… Žal pa jih je zgodovina povsem povozila, ker je tudi za to poskrbel nagrabljen denar.
    Kogar zanima še več o vzhodno evropskih židih in vojni trgovini pa naj si poišče znameniti in prepovedani govor Benjamina Freedmana.
    Tudi tule je nekaj o “Izraelu”, ki ga cionisti potiskajo v neizogibno katastrofo:

    Komentar od Negdo | januar 12, 2009 | Reply

  9. Negdo. Zelo bi bila hvaležna če bi navedel vire, iz katerih si črpal zgoraj napisano judovsko zgodovino;delam namreč referat o Palestini in bi se o njihovi zgodovini rada bolje poučila, da bom bolje razumela to Palestinsko vprašanje.Pa še nekaj, med katere jude pa so spadali tisti, ki so živeli v Španiji?

    Hvala

    Komentar od genovefa | januar 22, 2009 | Reply

  10. Najbolj ironično je, da je simbol izraela ravno šestkraka zvezda, po verski siboliki še poganskih časov simbol popolnosti, popolne harmonije. Pa je irael sploh blizu popolnosi? Primer dogajanja v Iztzraelu je po mojem mnenju eden od tipičnih primerov sramote v zgodovini človeka, njegovih dejanj, mišljenja in “humanosti”.

    Komentar od klara | maj 24, 2009 | Reply

  11. Izrael*

    Komentar od klara | maj 24, 2009 | Reply


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: