ateistek

Olimpijski protesti

Olimpic rings Tragično, kako se lahko politika zavleče v prav vsako poro človeškega zavedanja in funkcioniranja. Olimpijski ogenj, ki je bil vedno nek simbol miru in človeške povezanosti, se je letos na svoji poti znašel pod velikimi pritiski in varnostnimi ukrepi. Kot da bi se svet nahajal pred novo svetovno vojno ali vsaj pred revizijo pomena olimpijskih iger.

Kaj se svet ne zaveda, da je prav vsaki veliki državi, kot so recimo ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in še katera druga, dovoljeno veliko več kot drugim, majhnim?
Zakaj bi to kruto a žal resnično dejstvo vtkali v, na novo vsiljen, pomen olimpijskih iger?
Naslednje olimpijske igre bodo v Londonu. Se bodo tudi takrat pojavili protestniki zaradi britanske kolonialne preteklosti in vsega groznega, kar je ta kolonializator v zgodovini naredil drugim, manjšim narodom?

Prav nevzdržno je gledati proteste v ZDA proti Kitajski, sploh tam, kjer imajo republikanci svojo volilno bazo. Ali poslušati Spilberga, juda, ki namesto, da bi najprej obsodil zločine judovske države, kritizira Kitajsko. Sprašujem se, koliko protestnikov je, ki so podprli vojno v Iraku. Svet je tako zelo senzibiliziran do Tibeta na napačnem področju. Kitajsko bi bilo potrebno obsoditi tam, kjer bi to bilo veliko bolj primerno. Recimo, v kakšni od političnih svetovnih institucij. Ampak, le kdo si upa na visokih političnih nivojih velesilam očitati česarkoli, saj so vse umazane? Argument moči je pred močjo argumenta.

Kaj nam ti protesti pravzaprav sporočajo? To, da je svet veliko bolj občutljiv na zločine, ki jih počnejo tisti, ki jih ne smatramo za demokratične.

Da bi organizacijo OI dobile le tiste države brez takih ali drugačnih vrst kolonialne preteklosti? Mogoče, vendar te žal nimajo toliko denarja, da bi jih organizirale.

Bolje je, da protestov ni, ne glede na vse krivice, kot da se odpre Pandorina skrinjica in bomo tako lahko vsake štiri leta preko protestov najprej zvedeli kakšne vse zločine je organizatorka OI ušpičila preden pride bistvo, šport. Glave, ki bodo odločale, kje bodo olimpijske igre pa bodo, v izogib trenjem, najprej raziskale kartoteke države preden ji dodelijo čast organizacije. Točno takšno sporočilo nam puščajo zdajšnji protesti. Naj pustijo vendar OI športu.

11 aprila, 2008 Posted by | V razmislek | 8 komentarjev

You Rang, M`Lord

Yes, končno sem dočakal, da bom svojo “bogato” videoteko nadgradil še s tem biserom izvirnih BBC- jevih humorističnih nadaljevank. Vsak teden bodo dele nadaljevanke prodajali s časopisom Hopla. `Allo, `Alo sem tako že pridno kupoval vsak teden.

Želeli ste Milord, je ena izmed boljših zadev, kjer lahko na humorističen način dobite vpogled v socialno razslojenost in hinavščino družbe prve polovice 20. stoletja. Pravzaprav se do danes kaj bistveno družba sploh ni spremenila. Social world goes round and round, the rich are up and poor are down… Vsakega igralca zaznamuje močna karakterna značilnost, socialni status ter seveda temu primerno obnašanje. Srednji sloj predstavlja tisti del služinčadi, ki je na višji hierarhični lestvici. Krutost socialnega statusa je predstavljena le preko komičnih situacij, kar naredi nadaljevanko lahkotnejšo.

Da ne bo vse skupaj zgledalo kot reklama, naj dodam, da je časopis zanič. :mrgreen:

10 aprila, 2008 Posted by | Vsega po malem | 8 komentarjev

Zemlja raste

Vsaj tako trdijo v spodnjem filmčku. Zemlja kot hlebec vzhajajočega kruha, ki se napihuje. Ne vem sicer od kje se je vzel dodaten material in voda, ki je napolnila vse te vrzeli razmikajočih se celin, vendar se mi teorija vseeno zdi zanimiva. :mrgreen:

8 aprila, 2008 Posted by | Vsega po malem | 5 komentarjev

Kakšna ekonomija bo jutri?

 Pretežno oblačna z zmernim severozahodnikom, ki občasno tudi močno zapiha.

Če pogledate v nebo z namenom odkriti kakšno vreme bo, boste odkrili veliko manj, kot če to storite od daleč, recimo s satelita. Vidite, kam se vse skupaj premika. Podobno je z ekonomijo. Ekonomisti, kot vremenarji, napovedujejo vse mogoče, kaj se bo z njo dogajalo v bodoče, v resnici pa, zaradi žabje perspektive, zgolj ugibajo. Kot branjevke na trgu, koliko solate bodo danes prodale. Če so “žabji” ekonomisti znanstveniki, so potem tudi branjevke.
Ob možnosti videti vse ekonomske tokove denarja iz zraka kot različne zračne mase, bi bilo vse skupaj jasno. In hudo umazano. V njenih tokovih je izjemna prevlada čezatlantskih, severozahodnih vetrov. Vetrovi pihajo iz tistih smeri, saj si tamkajšnje prebivalstvo želi več sonca kot ga lahko dobi. S triki skušajo vreme prelisičiti, kar na koncu povzroča viharje in neravnovesja po celem planetu.
Ker za ekonomijo stojijo ljudje, bi se točno videlo, kdo je med glavnimi igralci oz. “prelisičevalci”. Pri vremenu so to oceani, pri ekonomiji pa nekaj posameznikov. Tako je ekonomija skrbno nadzorovan proces, marionetna lutka, človeški produkt, kjer ni nič naključnega ali znanstvenega.

7 aprila, 2008 Posted by | V razmislek | 1 komentar

Množični pomor

Pomor tjulnjev V teh dneh so se v Kanadi začeli, zakonsko dovoljeni pomori mladičev tjulnjev. Oblastniške glave so odločile, da jih lahko pobijejo do 275.000. Gre torej za številko prebivalcev Ljubljane, če bi tjulnje spremenili v ljudi. Kanadska vlada pravi, da je populacija živali dovolj velika, da letošnji pomor ne bo bistveno vplival na število. No, tudi pomor 275.000 Kanadčanov verjetno ne bi vplival na njihovo število. Da gre za nedopustno sprenevedanje pokaže dejstvo, da vlada ne omenja pomora, ki se v resnici zgodi zaradi potreb po krznu ampak vse skupaj zapakira v kontekst življenjskih potreb ljudi.

Modna industrija in podobni lobiji pač tudi tukaj odigrajo svojo vlogo. Modni kreatorji kot samovšečni diktatorji že imajo skicirane krznene obleke za kar potrebujejo material. Če ste kdaj imeli priložnost pogledati, kako ti pomori zgledajo v praksi in potem vseeno obleči tako krzno, mora biti z vami nekaj hudo narobe. Vem, nekdo mi bo rekel, da se podobni pomori dogajajo vsakodnevno tudi pri kravah, prašičih, kokoših, puranih, itd. Očitek bi bil na mestu, če bi se vse te živali ubijale zgolj zaradi krzna oz. usnja. Vendar pa je potreba po prehrani in mesu pomembnejša kot ubijanje živali zgolj zaradi enega vidika, krzna. Konec koncev, obstaja izjemna ponudba umetnega krzna, čeprav se mi tudi to zdi sporno, saj pomeni neko podzavestno željo po pravem. Krzno ob takem razvoju tekstilne industrije in materialov, v 21. stoletju preprosto ni več potrebno. Kdor ga nosi kaže svojo neotesano, neosveščeno in primitivno, pračloveško stran. Človeku danes pač ni več potrebno zgledati tako kot so jamski ljudje. Še manj pa razmišljati.

Mlade, razposajene tjulnje, ki s črnimi očkami veselo zrejo v svet kaka dva tedna in se brezskrbno igrajo na morskih obalah tako obiščejo človeški morilci, ki jih obkolijo. Ko se krog dovolj zoža, se začne pokol. Z dolgimi palicami jih tolčejo po glavah. Nedolžno belino njihovega mehkega krzna kmalu zamaže rdeča kri, ki jo sprožijo brutalni udarci hladnih okrutnežev. Ko mladički umirajo, jih pri živem telesu oderejo, krvava, še topla in kadeča trupla pa pustijo na obali. In tako, če bodo imeli možnost, bodo ponovili 275.000 krat. Mogoče bo nesrečnim živalim letos pomagala narava, saj so ledene plošče tanjše kot ponavadi.

Le kaj hodi vsem tem morilcem po glavi, ko neusmiljeno tolčejo s palicami po tistih belih glavicah, ki spuščajo cvileče zvoke bolečine? Verjetno le to, kako čim boljše odreti mladiča in pri tem čim manj poškodovali krzno. Dolarji so pač dolarji. Pa zasluženi brutalno ali ne. Človeška ekskluzivnost in večvrednost, ki si jo rad pripisuje, se še enkrat pokaže kot kruti vic. Človek ima to sposobnost, da krutost nekega dejanja opere s številkami denarja.

Srce človeka lahko sodimo po tem, kako ravna z živalmi (Immanuel Kant)

1 aprila, 2008 Posted by | V razmislek | 24 komentarjev