ateistek

Žongliranja z geni

Geni Kar nekako mimo je šla novica, da je skupina slovenskih znanstvenikov, zbranih v odboru za namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmom (kako militantno ime nekega odbora) predlagala ministru za okolje, naj zavrne vse pobude nevladnih organizacij in stranke Zares o preložitvi oz. zavrnitvi uporabe gensko spremenjene koruze podjetja Monsanto. O tem famoznem podjetju in še bolj famozni frankenštajn koruzi, sem že pisal.

Odbor sestavlja 7 slovenskih znanstvenikov; agronomi, biologi, zdravniki in veterinarji. Gospoda ni videla prav nikakršnih zadržkov v omenjeni koruzi. Ni jih prepričala niti Francija, ki je to koruzo zavrnila. Še več, njihova predstavnica je izjavila, da so bili zelo razočarani nad gradivom Francije, ki ga je izdala ob tej zavrnitvi. Bilo naj bi zelo površno oz. šlampasto.
Hecno je, da je enak argument uporabila tudi skupina neodvisnih znanstvenikov, ki je na svojo pest izvedla poskuse nad Monsantovo koruzo. Monsanto je celo blokiral dostop do svojih podatkov z obrazložitvijo, da sami niso opazili nobenih “večjih” odstopanj pri podganah, ki so jih hranili z gensko spremenjeno koruzo od kontrolnih. Kaj, hudiča, pomeni “večjih” ?

Monsantovim znanstvenim zombijem, ki žonglirajo z geni, kot jim odgovarja z namenom doseči čim boljšo prodajno uspešnico, ne morem zaupati. Jasno je, kakšni interesi so njihov glavni motiv. Močno dvomim, da si jih delijo s povprečnim potrošnikom.

Narava okoli nas je preveč kompleksna, da bi lahko neki posamezniki vedeli, kaj lahko vrsta sprememb naravnih izdelkov oz. genskih informacij, ki jih opredeljujejo, povzroči in kakšni so lahko vplivi v medsebojnem sobivanju na druge organizme. Tako nedolžno vse skupaj le ne more biti, saj gre za bistvene, strukturne spremembe.

Res je, ateist sem in verjamem znanosti vendar, ko pride vse skupaj tako daleč, da mi bo korporacijska znanost, ki ima ponavadi več zveze s prevarami kot dejansko znanostjo, govorila, kaj je zame dobro in kaj ne, s svojimi genskimi igricami, se ljubezen neha. Bolj zaupam naravi in njeni milijonov let dolgi evolucijski poti k rešitvam, kot tisti vrsti znanstvenikov, ki znanost frizirajo po naročilu multinacionalk. Kako hudičevo kratkoviden je lahko cilj slednjih, se je do sedaj neštetokrat potrdilo v praksi. Še huje, nekatere multinacionalke s svojim družbeno neodgovornim početjem, nas vodijo v propad.

Če bo naš, sicer funkcionalno precej nepismen okoljski minister res prisluhnil omenjenemu odboru, mu svetujem, naj predlaga, če lahko Monsantovo koruzo najprej preizkusimo kar na omenjenih znanstvenikih. Če so tako zelo prepričani v svoj prav, naj to dokažejo tudi v praksi. Torej, na sebi. Naj žrejo tisto koruzo nekaj let in potem pridejo na natančno kontrolo svojega organizma. In če bo vse v najboljšem redu, jo bom jedel tudi sam. Do takrat pa naj mi prosim nikar ne vzamejo še tisto malo svobode pri izbiri izdelkov preden v celoti zasužnjijo moj izbor in se bom na koncu tudi sam spremenil v gensko spremenjenega konzumenta.

Javnost bi se morala zdrzniti ob vseh teh novicah, ki tečejo mimi nas večinoma neopaženo in čim večkrat pokazati svojo voljo. Ste recimo slišali, da bi nemški BASF znal tožiti Evropsko komisijo, ker odlaša z odobritvijo njihovega gensko spremenjenega krompirja za evropski trg. Kot bi bile odobritve že same po sebi umevne!
BASF je v več evropskih časopisih objavil velike oglase, kjer poziva predsednika evropskega komisarja za okolje, naj čim prej odobri uporabo njihovega krompirjevega zvarka, saj naj bi pomenil veliko večjo konkurenčnost evropskega kmeta. Krompir sploh ni užiten, kar povedo tudi v podjetju, vendar bi ga lahko uporabljali za industrijsko pridobivanje škroba. In kaj bi se zgodilo, če bi tak krompir nek kmet po pomoti zmešal z navadnim? Seveda bi bil kriv kmet. Tako nekateri poznavalci predvidevajo, da danes na trgu ravno zaradi takšnega namernega ali nenamernega mešanja – saj je vseeno – praktično ni več soje, ki ne bi bila gensko spremenjena. Torej je zdaj na vrsti krompir.

Človeštvo gre res v franže. Namesto, da bi se usmerjali v bio kmetovanje, se gremo rajše genetskega popredalčkanja. In veste kam to pelje? Ko ne bo več klasičnih kulturnih rastlin ampak bodo le še genetsko spremenjeni patenti, bodo multinacionalke, kot lastnice, odločale o vsemu. Kdaj jih bomo sejali, kako, kakšna oz. čigava zaščitna sredstva bomo uporabljali, skratka, vse bo odvisno od njih. Kdor bo naredil drugače, ga bodo ali tožili ali pa ne bo pridelal ničesar. Kmetijstvo kot globalna panoga bo postalo lastnina nekaj podjetij. Kmetje bodo zasužnjeni. In preko njih tudi potrošniki. Se sploh zavedate, kaj pomeni imeti moč oz. kontrolo nad pridelavo hrane? Nafta, zlato? Ničla.

Govorijo nam, da vse to počnejo zato, da bi kmetje metali čim manj pesticidov in ostalih strupov, saj naj bi bile gensko spremenjene rastline odporne proti zunanjim vplivom. Po drugi strani pa nam primer Indije oz. pokrajine Andra Pradesh in gensko spremenjenega bombaža pokaže, kaj pomeni, ko nek povprečen kmet pade v kolesje pohlepa tovrstnih podjetij. Da ne omenjam spet tudi vpliva na zdravje ljudi, saj so znanstveniki tudi le ljudje in njihovo znanje nikoli ne more biti tako široko, da bo zaobjelo vse možne napake, ki lahko nastanejo v tako izjemno obširnem sistemu, ki se mu reče narava. Dovolj tvegamo že na drugih področjih, zakaj bi tudi tukaj, če to v resnici sploh ni potrebno?

19 aprila, 2008 Posted by | V razmislek | 21 komentarjev