ateistek

Papež v ZDA

 Papež je šel v ZDA zaradi institucionalnih potreb po dvigu ugleda katoliške cerkve. Čeprav se ne strinja z Bushem glede iraške vojne, pa v večji meri deli enaka prepričanja kot povprečni republikanec oz. desničar. Žal je res tako, da že en njegov obisk lahko dvigne ugled katoliški instituciji, čeprav vsa gnojnica ostane nedotaknjena. Par kislih nasmeškov, malo mahanja z roko in poziranja pred kamerami s predsednikom in kakšna darovana maša (zakaj se mašam reče, da jih darujejo duhovniki? Če že kdo koga obdaruje, potem so to verniki, s svojim obiskom, drugače bi duhovnik maševal samemu sebi). In za povrh še ščepec populizma – recimo obisk območja, kjer se je zgodil 11.9. – pa je veliko pozabljenega in rehabilitiranega.
Vseeno pa sem bil presenečen, ko sem zasledil proteste. Razne skupine ljudi, ki se ne vklapljajo v idilične predstave katoliškega enoumja, so se končno prebudile in želele pokazati svoje nestrinjanje z njegovo politiko in izločevalno retoriko. Nekaj takega v Evropi še nisem zasledil, sploh v bivših komunističnih državah, kjer je papež že skoraj fanatično oboževan. Kuje se med ideološke zvezde, kot so se nekoč komunistični voditelji. Oprijemljivega javnega nestrinjanja ni zaslediti, kaj šele demonstracij.

ZDA so bile deležne velikih pedofilskih škandalov. Marsikateri indoktrinirani vernik še vedno misli, da so duhovniki večinoma nedolžni in so zgolj žrtve pohlepnih ljudi. To je tisti del fundamentalnih vernikov, ki bi celo lastnemu otroku rekli, da laže, če bi jim zaupal zlorabo. Pedofilske duhovnike znajo celo opravičevati s pedofilijo v šolah. Ampak, pustimo te skrajneže. Saj ne vedo, kaj delajo.
Višina odškodnin, ki jih je izplačala tamkajšnja rimskokatoliška cerkev je bila skupaj 2 milijardi dolarjev. Škoda, da se tudi v našem delu sveta javnost ni bolj zbudila in jih, podobno kot v ZDA, s tožbami in odškodninami pritisnila ob zid. Močno namreč dvomim, da je bilo zlorab kaj manj. Že to, da so ljudi podzavestno naredili za prostovoljne sužnje svoje ideologije, je zloraba, kaj šele pedofilija.

Papež je izjavil, da mu je žal za vse, kar so storili pedofilski duhovniki, vendar pa, kot pripadnik konzervativne struje papežev, vseeno ne bo spremenil ustroja katoliške cerkve, ki bi zaradi svojega zunanjega imidža, znala biti celo magnet za pedofile. Začuda mu ni bilo žal takrat, ko so vse pedofilske afere skušali, tudi z njegovo pomočjo, pomesti pod preprogo.
Pedofili čutijo svoje nagnjenje in vidijo v instituciji katoliške cerkve, ki jo imajo za moralno zatočišče, neko vrsto očiščenja oz. bega pred svojo umazano notranjostjo. Podobno čutijo tudi homoseksualci, čeprav v resnici s homoseksualnostjo ni prav nič narobe. Žal sami zaradi neodobravanja praviloma katoliške okolice, ne mislijo tako. Hecno, ampak zdi se, da bolj ko vrh katolištva neodobrava homoseksualce, več jih bo med duhovniki. To jim je “kazen”. :mrgreen:
Ker se vsaka ideologija lažje prenaša na mlade, nepopisane ljudi kot odrasle – ti že morajo biti narejen ideološki zvarek, ki bo naredil svoj, pričakovan del pri prenosu ideologije, recimo, pripeljal bo otroka h krstu ipd – tako tudi pedofili, ki se skrivajo pod relativno varno krinko duhovniške oprave, zelo pogosto prihajajo v stik z otroki. Prepogosto. Kakšnemu tudi popustijo zavore in škandal je (lahko) tu. Seveda s tem nočem reči, da so vsi duhovniki pedofili. Dovolj je že eden. Človek se vpraša, zakaj pedofilije ni v budizmu, islamu, hinduizmu ali še kje drugje. Mogoče je, pa v tamkajšnjih družbah ni pravih mehanizmov, ki bi jo izbrskali. Mogoče so te družbe še bolj prežete s totalitarizmom verske substance kot je naša.

16 aprila, 2008 Posted by | Religije | 11 komentarjev