ateistek

Spregledan datum

Karl Marx Medtem, ko danes veliko blogerjev razpravlja o Big Brotherju in se nad njim zgraža (le kakšna psihološka postavka ljudi prisili, da gledajo nekaj kar jim, no, vsaj tako pravijo, ni všeč?), se bom jaz spomnil nekoga, za katerega se tudi dozdeva, da večini ni všeč. 

Na včerajšnji dan je pred 125 leti umrl eden največjih zgodovinskih filozofov in verjetno največji socialistični mislec vseh časov, ki je s svojimi stališči pustil velik pečat na klasični bitki med imetniki kapitala in delavci. Karl Heinrich Marx.

Imenovali so ga za očeta komunizma in ga posthumno, hočeš ali nočeš, obtožili za vsa grozodejstva, ki ga je ta ideologija povzročila s strani tistih, ki so komunizem interpretirali za dosego lastnih ciljev. Tako so ga za vedno demonizirali in mu dali negativen prizvok. Danes se skoraj vsak način legitimnega boja delavstva za pravice hitro zamaže s komunizmom. Tako ima njegovo ime, ironično, najbolj negativen prizvok v bivših komunističnih državah, kjer ga ponekod enačijo z nacizmom in fašizmom. Seveda se njegov idejni oče ni imel možnosti braniti in povedati ali je bila implementacija njegove ideje v družbo res takšna, kot si jo je zamislil. S tem se nihče niti ne ukvarja pretirano saj se komunizem večinoma krivično interpretira preko leninizma oz. boljševizma, stalinizma, maoizma in podobnih diktatur posameznikov.  

Marx je na zgodovino gledal kot na dejstvo, ki je odsev družbe z vidika razrednih bojev. Premoženje in razporeditev sta edino pravo gonilo zgodovine in takšnih ali drugačnih sistemov. Sužnjelastništvo, fevdalizem, kapitalizem…vse to je pravzaprav en in isti sistem, le da je predmet lastništva drug. Za kapitalizem je predvidel, da bo zaradi notranjih trenj izničil samega sebe. Človeštvo bo potrebovalo nov družbeni konsenz. Rešitev je videl v komunizmu, kot brezrazredni družbi, kjer bo namesto diktature lastnika premoženja vladala diktatura delavskega sloja. Žal je eno diktaturo zamenjal za drugo, saj ta ne more biti v prav nobeni obliki dobra. Vendar pa, če izhajamo iz konteksta tistega časa, so ta radikalna stališča posledica brutalnega zatiranja in izkoriščanja delavskega sloja po vsej takratni Evropi in ZDA, ki jih je Marx opazoval.

Žal je pri svojih utopičnih načrtih pozabil, da je tudi človek le žival, ki v kohabitaciji z drugimi ljudmi, sploh, če jih ne pozna, deluje nagonsko. Kljub očitanim napakam v svojem filozofskem diskurzu, je vseeno zapisal veliko resnic, ki jih bo človeštvo moralo slej ko prej vtkati v družbeno substanco, če bo hotelo bolj humano družbo. Zgolj zamahniti z roko in reči, da so njegova stališča nepomembna in neresniča v celoti, je nadvse neodgovorno.

Razvoj družbe, ki jo pooseblja buržuazija, uničuje temelje na katerih se razvija. Zato buržuazija sama sebi koplje grob. Njen padec in dvig proletarijata sta zato neizbežna”  Komunistični manifest

Čeprav je bil Marx v svojem času precej nepomemben, so njegove ideje sčasoma vse bolj pridobivale na veljavi. Analiziral je temelje in razvojne zakone kapitalistične gospodarske in družbene ureditve ter se bojeval za premaganje kapitalizma kot protislovja. Skupaj z nemškim filozofom Friedrichom Engelsom, je na podlagi historičnega materializma zasnoval znanstveni socializem, imenovan marksizem. Od nemškega filozofa Hegla je povzel načelo dialektičnega pojmovanja zgodovine in nazor, da se zgodovina razvija po zakonu protislovja do končnega cilja, kjer protislovja ni več.
Gonilne sile zgodovine po Marxu niso ideje, temveč ljudje v njihovi družbeni stvarnosti in protislovja, ki se porajajo v materialni produkciji.
Protislovja v družbi nastajajo iz vedno znova porajajočega se nasprotja med proizvodnimi odnosi (oblike državne in družbene ureditve) in proizvajalnimi silami.
Protislovje kapitalistične družbene ureditve odpravi socialistična družbena ureditev, v kateri se z odpravo zasebne lastnine (proizvajalnih sredstev) v brezrazredni družbi konča izkoriščanje in gospostvo človeka nad človekom.

PROTISLOVJE KAPITALIZMA  

Blago ima na eni strani uporabno vrednost za kupca, na drugi strani pa menjalno oz. tržno vrednost za prodajalca. Človeška delovna sila sama postane blago, ki jo lahko podjetnik, lastnik proizvajalnih sredstev, kupuje. Tako delovna sila ustvarja vrednost, ki presega vrednost, ki je delavci predstavljajo lastniku. Tako, po Marxu, delavec ne prejme celotnega povračila za delo temveč samo del, ki ga potrebuje za zadovoljevanje svojih osnovnih potreb. Del povračila je različen od zgodovinskih razmer. Presežek, ki ga proizvede delavec, si prilasti lastnik kot presežno vrednost, ne da bi ga kakorkoli povrnil.
Lastnik presežno vrednost uporabi za zadovoljevanje svojih osebnih potreb in dodatno vlaga v nova proizvajalna sredstva, da bi ostal konkurenčen. Bolj ko se produkcijske metode izboljšujejo z novimi tehnologijami, toliko več konstantnega kapitala mora imeti lastnik na voljo. Zboljšana tehnologija dodatno omogoča nadomeščanje delavcev s stroji. Posledica so množična odpuščanja. Na podlagi velikega števila brezposelnih, lahko lastnik zaostruje delovne zahteve in znižuje mezde. Zaradi naraščanja bede pa podjetnik vedno težje proda svoje izdelke, se pravi vnovči kapital po večji vrednosti; potreba po nenehnem povečevanju kapitala da bi ostal konkurenčen, postane skoraj neuresničljiva.

Marxovi filozofski nastavki o protislovju kapitalizma so pravilni. V določeni panogi je skozi leta in leta lastnikov res vse manj, saj jih pokupijo bolj uspešni, nekaj pa jih tudi propade. Kapitalizem postaja vse bolj monopolen. Kopičenje kapitala pri monopolistih raste eksponentno in hitro preraste državne okvirje. Na koncu globalni lastniki razpolagajo s tako količino kapitala, da lahko začnejo v večjem delu usmerjati razvoj celotnega planeta v tisto smer, kot jim najbolj odgovarja. Lastniki kapitala in finančne institucije, ki jih iz ozadja vodijo, postanejo edini relevantni ustvarjalci zgodovine. Ko preseže globalizacijo, se kapitalizem zaradi majhnega števila konkurentov v neki panogi, sprevrže v dogovorno ekonomijo. Najpomembnejše finančne trge iz ozadja ureja nekaj posameznikov. Končni cilj je popolna kontrola posameznikov in absolutistična vladavina vladarjev, ki so se iz burne zgodovine revolucij naučili, da bo tokrat najbolje ostati skrit.

Nadnacionalna oblast intelektualne elite in svetovnih bank je nedvomno bolj zaželena kot oblast, ki jo izvoli ljudstvo kot je to potekalo v prejšnjih stoletjih.” David Rockefeller, bankir, globalist in glava družine, potomec najbogatejšega človeka v zgodovini Johna Rockefellerja.

Največja napaka Marxa je v tem, da se je prekmalu rodil. Kljub vsemu bo vedno še kako aktualen.

15 marca, 2008 Posted by | V razmislek | 11 komentarjev