ateistek

Mauricius (Mavricius) – fotke in podatki

Hrib Mauricius leži na južni polobli, 900 km vzhodno od Madagaskarja. Je samostojna država, pod katero spada še nekaj manjših otokov. Velik je 1865 km2 in ima okoli 1,2 milijona prebivalcev. Torej je kar precej poseljen.

Je tropski otok v Indijskem oceanu, vulkanskega izvora. Znan je po lepih, peščenih plažah. V večji meri ga obdaja koralni greben. Izpostavljen je ciklonom (orkanom) v spomladanskem in poletnem času (november – april). V tem času je klima zelo vlažna, medtem, ko je najbolj prijetna maja. Ostali čas v letu je suho in toplo.
Najvišji vrh je visok 828 metrov, Piton de la Petite Rivière Noire.

Mauricius je politično urejen kot parlamentarna demokracija po britanskem modelu. Glavno mesto je Port Louis z okoli 150.000 prebivalcev. Mesto je dokaj sodobno, zelo živahno, povsod se nekaj prodaja, vendar pa že po sedmi zvečer hitro zamre.
Prvič so otok omenili Arabci v desetem stoletju. Leta 1507 so ga obiskali Portugalci. Nizozemci, ki so otok poimenovali po princu Mauriceu Nassauskemu, so leta 1638 prvi vzpostavili stalno bivanje. Nekaj desetletij kasneje so ga zaradi ciklonov in pretoplega ter prevlažnega podnebja zapustili. Prišli so Francozi in otok preimenovali Ile de France. Pridelava sladkornega trsa je povzročila razvoj otoka. Kmalu so se pojavili tudi Angleži s katerimi so Francozi bili bitke tudi tukaj. Francozi so priznali poraz pod pogojem, da naseljencem ostaneta zemlja, premoženje in francoski jezik. Ime otoka so Angleži preimenovali v današnje ime. Pod britansko oblastjo je bil vse do leta 1968, ko je postal samostojen. V skupnosti Commonwealth je ostal do leta 1992. Administrativno je razdeljen na 9 pokrajin.

Otok je pritegnil številne investitorje. Tako je danes druga najbolj razvita država v Arfiki z okoli 5500 dolarjev BDP. Ima zelo visoko gospodarsko rast, ki temelji na tujih investicijah. Je tudi ena izmed off shore držav z nižjimi davki (15 %).
Ekonomija je v veliki meri odvisna od pridelave sladkorja, tekstilne industrije in turizma ter je tesno povezana s Francijo. Razvijajo se tudi druga področja gospodarstva. Sladkorni trs pokriva kar 90% vseh kmetijskih površin.

Prebivalstvo je zelo pisano sestavljano. Tja je poleg Francozev in Angležev, sprva zaradi dela, prišla populacija iz Afrike, indijskega področja, Madagaskarja in Kitajske. Kljub veliki rasni heterogenosti, med prebivalci ni opaziti napetosti. Uradni jezik je sicer angleščina, vendar je francoščina veliko bolj razširjena v javnem življenju oz. medijih. Tako večina prebivalstva govori tekočo francoščino. Najbolj razširjen jezik je kreolščina, francoščini podoben jezik. Kreolščina je smatrana kot najbolj domač jezik. Nekaj je tudi hindujščine, vendar le med pripadniki Indijcev.
Religijsko gledano, je največ hindujcev, ki sestravljajo več kot polovico vsega prebivalstva, nato sledita krščanstvo oz. katolištvo in islam.
Družine so za naše pojme kar velike.

Hrana je mešanica indijske, kitajske in evropske kuhinje. Vsekakor je nujno poskusiti ribo ali piščanca s carrijem (cari poule), omako iz leče, kitajske nudle (mine frit) s čilijem ali česnovo omako in aloudo, pijačo narejeno na bazi mleka s semeni bazilike. Radi imajo sladko, zato brez izrecnega poudarka, da ne želite sladkorja, pričakujte, da boste recimo dobili že skoraj neužitno sladko limonado. Od ponudbe sadja sta na prvem mestu ananas, mango ali kokosovi orehi. Ananas je ponavadi že olupljen.
Domačini se pogosto zbirajo v gozdičkih plaž, kjer roštiljajo in se družijo. Radi pijejo rum čeprav pijanih nisem videl veliko.

Mauricius je popularen tudi med filatelisti, saj je bil eno izmed prvih področij, kjer so izdali znamke. Rdeči in modri penny sta znamki velike zbirateljske vrednosti. Razstavljajo jih v muzeju filatelije v Port Louisu a zaradi občutljivosti na zračno vlago le vsako uro za pet minut.

Mauricius je znan po izumrli ptici dodo. Otok je dobesedno preplavljen s spominki z dodovo podobo.

Poleg ostalega pa je otok tudi poln naravnih lepot, idiličnih plaž, golf igrišč, luksuznih resortov. Po trditvah pisatelja Marka Twaina, naj bi bila nebesa njegova kopija. Ne bom pisal o tem kje so najlepše plaže, saj si jih vsakdo predstavlja po svoje. So na vseh delih otoka in jih ni težko najti.

Še nekaj turističnih informacij:

Koliko me je vse skupaj stalo, si lahko pogledate tukaj. Bival sem v hotelu Manisa teden dni in nato še 10 dni v apartmajih Escale Vacances, oba v mestu Flic en Flac.
Denar se najbolj izplača zamenjati na letališču. Bankomatov je kar precej. Trenutno je tečaj 41 rupij za en evro.
Najcenejši rent a car se začne pri dobrih 30 evrih naprej. Vozi se po levi. Veliko se najemajo tudi skuterji, večinoma 100 ali 125 kubični, cena je od 10 do 15 evrov za dan.
Ponudba apartmajev je kar precejšnja. 50 evrov je nekje povprečna cena.
Cene hrane so nižje kot pri nas, če ste zadovoljni s hrano, ki jo jedo domačini. Vse kar diši na Evropo, turizem ali boljšo postrežbo, je seveda takoj dražje vendar vseeno ne pretirano. Domače pivo Phoenix se mi je zdelo dobro.

Ker so posamezniki lahko celo lastniki hriba, je za hribolazenja potrebno dobiti dovoljenja. Do mile volje pa se mu lahko predajate v nacionalnem parku Black River.
Lepe plaže so razmetane po celem otoku, niso pa povsod idilične. Lahko da jih zasedajo tudi luksuznejši resorti vendar pa je dostop do morja zagotovljen povsod. So večinoma kar čiste. Tudi domačini so radi na njih, večinoma po sencah, sploh ob vikendih. Po plažah ponujajo hrano, ki jo pripravljajo v prirejenih vozilih. Sladoled prodajajo v simpatičnih kamiončkih, ki vozijo gor in dol po plaži in s ponavljajočo melodijo spodbujajo ljudi k nakupu.
Pri kopanju je potrebno biti pozoren na tokove, sploh ob visokih valovih. Takrat odsvetujem plavanja proti koralnemu grebenu, saj se zaradi prevelikega nabiranja vode na eni strani grebena ustvarijo tokovi, ki vlečejo na odprto morje oz. proti valovom. Vse skupaj se lahko konča tragično, kot v tejle zgodbi. Ne pozabit na plavutke in masko, saj je podvodni svet izjemen. Če nimate sreče na enem mestu, poskusite na drugem. Korale so zelo pogoste.

S taksisti se je potrebno pogajati za cene. Za 50 evrov vas vozijo cel dan po otoku in vam razkažejo znamenitosti. Ne jim pustiti, da vas obvladajo do te mere, da prehitro zaključijo z vožnjo. Dobro se je z njimi spoprijateljiti in, če je OK, večkrat uporabiti istega.
Cena bencina je taka kot pri nas. Po otoku se lahko prevažate z dobro organiziranim avtobusnim prevozom za okoli pol evra v eno smer, vendar so dokaj počasni, hrupni, tudi gneča je pogosta, brez klim in po šesti zvečer večinoma ne vozijo več.

Znane točke, ki sem jih obiskal, so opisane spodaj:

Port Louis,
La Morne,
Ile aux Cerfs
Slapovi, zemlja sedmih barv
,
nacionalni park Black River,
park Casela

Aleksandrin slap Črna reka Črna reka2 Domačini v Črni reki Domačini v Črni reki2 Escale Vacances Gozdna pokrajina Gozdna pokrajina2 Grand Baie Grand Baie2 Indijke Hindujsko svetišče Hotelska soba Hribi v daljavi Ile aux Cerfs Ile aux Cerfs2 Ile aux Cerfs3 Ile aux Cerfs4 Jezerce La Morne La Morne od daleč Labod Levinja v parku Casela Resort pod La Morne Resort pod Le Morne2 Nudli in pivo Olupljeni ananas Opica1 Plaža Gris Gris Plaža La Cuvette Plaža ob enem od resortov Plaža v Flic en Flacu Plaža v Flic en Flacu2 Pogled iz notranjosti Port Louis Port Louis2 Port Louis3 Port Louis4 Port Louis5 Prodajalna kavbojk 

Ptica iz Casele Ptica iz Casele2 Razburkano morje Razgledna točka Resort Slapovi Chamarel Sončni zahod Sončni zahod2 Sončni zahod3 Šolanje otrok Tamarin Tipična pokrajina Tržnica v Port Louisu Tržnica v Port Louisu2 Valovi ob koralnem grebenu Zemlja sedmih barv Žabica Želva3

Advertisements

februar 18, 2008 - Posted by | Potovanja

15 komentarjev »

  1. Uau! Prelepo!
    Jasno je, da mi je četrta fotka najlepša. Ljudje so pomembni! 😉 Khm … kje sta pa vidva?

    Komentar od Glavca | februar 18, 2008 | Odgovori

  2. Ja, tista fotka je tudi meni všeč. Mladi, lepi, nasmejani ljudje polni življenjskega optimizma….Midva se pa ne kaževa. No, mene lahko vidiš v rubriki “O meni”, kolega je pa zelo sramežljiv 🙂

    Komentar od ateistek | februar 18, 2008 | Odgovori

  3. super… dobre fotke… sem ti kr mal nevoščljiv 😉

    Komentar od blogar | februar 18, 2008 | Odgovori

  4. Ja fuuul fino! 🙂

    Komentar od popotnik | februar 19, 2008 | Odgovori

  5. Rad bi te videl brez majice: 😉 A obstaja kakšna temna stran tega paradiža?

    Komentar od Glavca | februar 20, 2008 | Odgovori

  6. Saj veš kako je z željami in realnostjo 😉

    Hm, temna stran? Mene so najbolj motili premočno sonce, sopara in prepočasni avtobusi..

    Komentar od ateistek | februar 20, 2008 | Odgovori

  7. […] Celoten povzetek potovanja s fotkami tukaj […]

    Pingback od Jug Mauriciusa « ateistek | februar 20, 2008 | Odgovori

  8. […] Celoten povzetek potovanja s fotkami tukaj […]

    Pingback od Kup enih sanj « ateistek | februar 20, 2008 | Odgovori

  9. […] Celoten povzetek potovanja s fotkami tukaj […]

    Pingback od Otocek Ile aux Cerfs « ateistek | februar 20, 2008 | Odgovori

  10. […] Celoten povzetek potovanja s fotkami tukaj […]

    Pingback od Domacini imajo plaze se raje « ateistek | februar 20, 2008 | Odgovori

  11. […] Celoten povzetek potovanja s fotkami tukaj […]

    Pingback od Tresla se je gora… « ateistek | februar 20, 2008 | Odgovori

  12. […] bi bil pozoren na podelitev, če ne bi bil zaradi preobilice dela, ki se mi je nabralo tudi zaradi Mauriciusa, ravno ob času podelitev, “kazensko” za računalnikom. V ozadju sem imel prižgan […]

    Pingback od Pacienti, rdeča preproga in videotrakovi « ateistek | februar 27, 2008 | Odgovori

  13. […] Filed under: Vsega po malem — ateistek @ 8:08 pm  Odkar sem se vrnil z Mauriciusa in si tam dodobra napolnil zaloge črnega in zelenega čaja, ga pijem skoraj vsak dan. Tudi prej […]

    Pingback od Moj vsakodnevni čaj « ateistek | marec 10, 2008 | Odgovori

  14. A v živo si tudi tako zgovoren ? A to samo preko interneta, ko te človek ne more pogledati v oči in se te dotakniti ? :)))
    Tudi jaz potujem letos z svojo mamo na Mauricius in tvoja stran nama je dala malo večji vpogled v to na katere izlete iti.Če bo sreča, bova tam tudi koga spoznali,saj je razvidno, da tja odhajajo bolj pari kot pa posamezniki.:))) Me pa zanima glede podnebja, če je podobno kot v Indoneziji v tem letnem času ( če si bil tudi kaj na tistem koncu )- to se pravi avgust ?

    Komentar od LARA&ETA | julij 21, 2008 | Odgovori

  15. Hm, v živo sem manj zgovoren kot ko imam pred seboj prazen list papirja oz. prazno okno za pisanje.

    No, le pejta. Ljudje so tam zelo prijazni in ni noben problem koga spoznati.
    Glede podnebja pa ne vem. Tam sem bil konec januarja in prvo polovico februarja. Vreme je bilo, razen nekaj ploh več ali manj vedno lepo. So pa v tem času cikloni, tako da se je dobro prej pozanimat.
    Prazaprav je zame bil tam kriterij lepega vremena takrat, ko je bilo oblačno. Sonce je zelo močno in hitro postane soparno.
    Pojdi na http://www.wunderground.com pa malo prebrskaj…

    Komentar od ateistek | julij 21, 2008 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: