Popotniške zdrahe

Seveda je bilo vse drugače kot načrtovano. Časovno se je spremenilo. Zavleklo.

Najprej je imelo že prvo letalo skoraj enourno zamudo. Pri drugem so zamudo nekoliko zmanjšali. Vendar je potem, ko sem prišel v Minhen sledilo presenečenje. Ni bilo prtljage. Seveda ne, saj je bilo premalo časa, da bi jo vso prenesli iz enega v drugo letalo. Tako je bilo potrebno počakati eno uro, kot so sprva rekli, na naslednje letalo, kjer naj bi bila tudi prtljaga. Letalo s prtljago je sicer res prišlo vendar šele po dveh urah.

Na koncu vsega pa je presenečenje pripravil še taksist, ki naju je namesto po običajni poti, peljal čez Graz. Še ena dobra ura izgubljena. Tako sem po vseh zdrahah prišel domov zjutraj ob štirih. Torej je celotni transport trajal kar 28 ur.

Zanimiva je bila zgodba para, ki je kupil nekaj pijače v duty free trgovini na v Mavriciusu, torej na zadnjem delu letališča, kjer so izvršeni že vsi kontrolni pregledi in ljudje vstopajo v letala. Ko sta jo hotela prenesti na naslednje letalo v Dusseldorfu, so ju zavrnili, češ, da gre za tekočino, ki je kupljena izven meja evropske unije. Tako sta morala svojo lastnino vreči v koš. Več 10 evrov. Zaradi te krivične zakonske luknje oz. napake v sistemu, je vsak dan prizadetih veliko ljudi na povezanih letih, ki tega ne vedo. Očitno dobro plačanim uradničkom v EU ni v interesu, da bi jo spremenili. Ampak, teroristi so povsod med nami, ne? Najprej smo vsi potencialni teroristi in šele nato ljudje z vse bolj bledimi pravicami.

Tudi mene so v Dusseldorfu temeljiteje pregledali. Najprej seveda z detektorjem kovin po celem telesu. Nato je tip odprl moj nahrbtnik, izvlekel brivski aparat in mi rekel, če ga lahko vključim. Še dobro, da ni zahteval, da se obrijem pred njim. Ko mi je prebrskal celoten nahrbtnik, si je otresel roke, kot bi brskal po umazaniji. Z zadnjimi močmi sem se vzdržal komentarjev.

Ja, vse to žal spada v popotniško folkloro.

Celoten povzetek potovanja s fotkami tukaj