ateistek

Kup enih sanj

Sanja se mi. Vsakic, ko zaspim. Tudi, ce gre za kratek popoldanski spanec nekje v senci borovcev. Videvam ljudi, ki jih ze leta nisem. Celo pojavljajo se nekateri iz osnovne sole. Mozgani so jih ustrezno postarali. Ne vem od kje mi naenkrat taka potreba po sanjanju, saj sem v vseh teh dneh bivanja na Mavriciusu sanjal vec kot prejsnja tri meseca.

Nekoc mi je nek prijatelj razlagal o melatoninu. Gre za snov, hormon, ki ga izlocajo mozgani zaradi uravnavanja spanca. Velja kot eden boljsih zaviralcev staranja oz. antioksidantov. Tvorilo naj bi se ga vec, ce je clovek cez dan bolj izpostavljen soncu. Ne vem, mogoce bo to razlog.

Preseljen sem na novo lokacijo, 100 metrov stran od prejsnje. Apartmajcek je kar ok.

Danes razen sanjanja, polezavanja na plazi, plavanja in poslusanje glasbe, nisem delal nic. Pavza.
Ah, seveda, mojo pozornost je danes pritegnil nek zapuscen pes. Tukaj jih je kar nekaj, vendar niso prav nic nevarni. Pravzaprav je bil pogled nanj skoraj posasten: dlaka mu je skoraj v celoti odpadla, kar mu je dajalo videz nezemeljskega bitja, vrh glave pa je imel odprt, tako, da se je videlo v notranjost lobanje. Nad odprto glavo so se rojile muhe. In kljub vsemu, je skakljal okoli, kot da ni nic. Kot zivi mrtvec. Prizor vreden dobrih grozljivk.

Jutri nameravava obiskati tukajsnji nacionalni park. Ne veva se, ce bi vzela taksi, skuterja ali pa spet na avtobuse.

p.s. Se ze veselim danasnje noci. Me res zanima, kaj me spet caka v dezeli sanj. Upam, da me ne bo preganjal tisti pes..

Celoten povzetek potovanja s fotkami tukaj

4 februarja, 2008 Posted by | Potovanja | 10 komentarjev