ateistek

Italija ponovno obsodila Galilea

Galileo Galilei Saj veste, kako gre zgodba. Današnji papež, takratni kardinal Ratzinger, je leta 1990, na rimski univerzi La Sapienza izjavil da so bili inkvizicijski postopki zoper Galilea razumni in pravični. Seveda tega ni povedal direktno, v enem stavku ampak se je posluževal filozofskih trikov in zamegljevanj zato, da bi se lahko v primeru burnega odziva zgovarjal na nerazumevanje konteksa povedanega. Jasno pa je, da Ratzinger spada med najkonzervativnejše jastrebe katoliške cerkve, kar pomeni, da bi inkvizicijo opravičeval na še bolj neposreden način, če bi bile družbene razmere temu primerne. Konec koncev je bil takrat na čelu kongregacije za nauk vere, ki je naslednica inkvizicije (inkvizicija ima pač preveč umazano ime tako, da je danes drugače ubesedena).

Seveda so si njegove besede profesorji, predvsem fiziki, zapomnili. Le kdo si jih ne bi? Kljub vsemu ga je vodstvo univerze ponovno povabilo na obisk. Kar pomeni, da bi tudi govoril. To je izzvalo ogorčenje tako profesorjev kot nekaterih študentov. To vendar pomeni, da jo bo poceni odnesel za vse povedano. Zgledalo bo, kot da so bile njegove besede, ki so pomenile prikrito rehabilitacijo inkvizicije, pravilne. In povrhu bi, kot poglavar neke verske institucije, ki zagovarja dogmatsko vrednotenje sveta in njegovih resnic, natresel nove. Znanstvenikom? Ne bo šlo. Papež se je zaradi njihovega legitimnega protesta odločil odpovedati obisk.

In zdaj pride tisto najbolj zanimivo.

Zaradi odpovedi papeževaga obiska, se je v javnosti pojavil občutek, da je nezaželjen. To pa je seveda nekaj nezaslišanega. Papež mora vendar biti ljubljen in oboževan. Na njegovo stran se je postavila skoraj celotna politična srenja in profesorje označila za nestrpneže. Kmalu so bili osamljeni. Nek pomembnejši italijanski duhovnik je kot neke vrste opravičilo papežu, pozval vernike, naj se v čim večjem število udeležijo nedeljske maše v Vatikanu. In res, včeraj je tam bilo kar 200.000 ljudi, ki so tako papežu povrnili občutek, da je on tisti, ki je moralni zmagovalec v vsej tej zgodbi. Tako je bil njegov ego spet napolnjen. Ob naslednji priložnosti bo lahko spet enako govoril.

In po vsem tem se sprašujem, kako je vendar mogoče, da je Galileo, zgolj zato, ker je bil znanstvenik, ki nas je, poleg ostalih neprecenljivih umov, rešil biblijskega blodnjaštva in katerega talent je katoliška cerkev inkvizicijsko zavirala, kjer se je le dalo, spet moralni poraženec? O čem je vendar tistih 200.000 ljudi razmišljalo, ko so na trgu svetega Petra papežu krpali ego? So dali prav papežu in njegovim trditvam o upravičenosti inkvizicije? Kdo je bil na tem ideološkem zborovanju nesporni junak?

Ko sem slišal, da je bil papežev obisk odklonjen, sem pomislil, da zahodna civilizacija kljub vsemu premore toliko zdravega jedra, da tudi najvišjim predstavnikom centralizirane katoliške cerkve kdaj pa kdaj pokaže, da so nezaželjeni. Vendar pa me je nadaljevanje zgodbe nadvse razočaralo in dalo do znanja, da so katoliška ideologija in njihovi zagovorniki vseeno pomembnejši kot znanost in znanstveniki. Če nič drugega, se znajo manifestirati v izjemno visokih številkah.

Rim je bil včeraj ideološko pravzaprav podoben Iranu ali Savdski Arabiji.

21 januarja, 2008 Posted by | Religije | 39 komentarjev