ateistek

Božič – vsakoletna lažna fantazija

Marija in Jezus Vsako leto se ponavlja ena in ista zgodba, ki je postala resnica. Oz. vsaj postala je take vrste zgodba v smiselnost katere se ljudje ne spuščajo več. Vsaj ne v njene tehnične detajle. Tehnično božična zgodba zgleda takole: ženska je oplojena brez posredovanja penisa oz. spolnega odnosa (takrat pač oploditev v epruvetah ni bilo), s strani mističnega svetega bitja, neke energije oz. nečesa kar sploh nima oblike. Pojavi se angel, ki ji sporoči, da bo rodila božjega sina. Ženska nato na božični dan, po zgodbi, res rodi otroka, ki kasneje v življenju počne čudeže (hodi po vodi, zdravi z dotikom, spreminja vodo v vino, pomnoži kruh in ribe, itd) in si tako prisluži brezpogojno ljubezen in čaščenje dela človeštva, ki si ga je zbralo za ideološkega voditelja, in se, po njem, poimenovalo kristjani. Posredništvo pri tem vodenju si je vzela kopica krščanskih religij oz. posameznikov, ki tičijo za njimi od katerih je, pri pridobivanju članov, najbolj uspešna katoliška, vatikanska različica. Zato na dan vsakoletnega čaščenja tega “dogodka”, doživlja izjemno pozornost družbe.

Hecno je, da če zgodbo povprečnemu jezusovemu sledniku predstaviš na tak način, zna biti užaljen, saj lahko užališ njegova verska čustva oz. ideologijo. Taka predstava preveč grobo posega v lepoto idealizirane božične zgodbe. Zato obstajajo jaslice, da s pomočjo ovčk, kravic, povitega, krhkega dojenčka in ljubeče matere, prekrijejo fantazijsko izdatno obdelane dele zgodbe. Jaslice so stvarna prispodoba fantazije.

Kako bi gledali na žensko, ki bi vam povedala, da bo rodila novega božjega sina, ker ji je to spet povedal angel? Verjetno, da gre za “noro babnco”.
Začuda Marijo nihče ne tretira kot noro žensko. Jo ne more, saj ni nikjer stvarnih in nedvoumnih dokazov, da je sploh živela in da je res rodila božjega otroka, ki je kasneje v življenju delal čudeže. Je stvar vere in ne dejanskega obstoja. Stvar vere je pa lahko vse, kar si zamislite oz. izmislite ne glede na zdravo pamet.

Obstaja pa tudi filozofija, ki si je to fantazijsko oploditev sposodila za subtilnejšo razlago, ki trka na človeška čustva, češ, rodilo se je novo življenje, nov začetek, novo upanje in veselje za vse nas. Filozofija zahteva sledenje instituciji, ki bo pokazala kako biti najbolj podoben Jezusu, saj bodo sledniki zato nagrajeni. Le kaj je lahko v tem slabega, bi znali reči.
Slabo je to, da ljudje za pojmovanje realnosti potrebujejo fantazijske zgodbe, Harryje Potterje. Potrebujejo posrednike, ki jim bodo govorili zgodbice zato, da bodo v njih zbudili nek pozitivizem. Slabo je, da ljudje vse to počnejo na ukaz. Ob božiču se aktivirajo spomini iz rane dobe, ko poteka večina indoktrinacijskih prijemov, obredja itd. Slabo je, da se ljudje identificirajo z neko osebo, katere obstoj ni nikoli stvarno dokazan. Slabo je, da ljudje niso apriorno zazrti v same sebe ampak v institucijo. Sama je zato bogato nagrajena, zelo ugodno živi, njeni najbolj izpostavljeni posamezniki so zvezde, kopiči premoženje ter si tako ali drugače skuša ideološko svobodo ljudi položiti na svoje prsi preko psiholoških trikov obredja od njihove rane mladosti naprej. In če sem že omenil Potterja; pisateljica, ki si ga je izmislila, je ena izmed najbogatejših zemljank. Kako bogata je lahko potem šele institucija, ki že dva tisočletja prodaja svoje fantazije?

Nesprejemljivo se mi zdi, da predstavniki cerkve v teh dneh govorijo o zlu potrošništva, če pa cel december tudi sami suvereno nastopajo na polju religijskega marketinga z neformalnim vplivanjem na celotno družbeno substanco. Prav nič se ne branijo nastopanja pred tv kamerami in izražanja misli. Za njih je to celo zastonj. Ko so si oni kalili svoj trg, so to počeli še bolj brutalno kot to počnejo današnja podjetja. “Stranke” so si pridobivali na silo, z ognjem in mečem. V resnici se bojijo t.i. sekularizacije božiča. Bojijo se, da bi jim lahko potrošništvo iz rok iztrgalo lastno trgovsko znamko, božični know-how, ki ga gradijo že stoletja.

Božič je čas skrajne ideološke prizanesljivosti in servilnosti instituciji, ki svoje prave, zemeljske namene prodaja preko idealizma, ki nima namena vzgajati ampak upravičiti obstoj njenega glasnika.

Bodite človeški do ljudi, ki vam nekaj pomenijo vsak dan v letu in pustite vse te zgodbice institucije, ki si na tak način kuje smisel lastnega obstoja. Pravzaprav je nihče ne potrebuje kot le ona samo sebe. Božič je le njen ceneni, promocijski trik.

Želim vam vse najboljše v novem statističnem obdobju, ki ga poimenujemo leto. Naj bodo končni rezultati vašega dela oz. dejanj kar se da pozitivni za vas in vaše bližnje. 

21 decembra, 2007 Posted by | Religije | 4 komentarji