ateistek

Koliko se razkriti na lastnem blogu?

Untitled K razmišljanju me je spravil eden od mojih previdnih prijateljev. Trdi namreč, da sem se s pisanjem o sebi in s sliko, preveč odkril okolici; če me kdo spozna, ve veliko o meni; to je nekaj slabega, saj sem v podrejenem položaju.

Hm, kaj naj potem rečejo znani ljudje? Ko pogledam po drugih blogih, vidim ponekod še več odkritosti. Celo slike z imeni, priimki in datumi rojstva na prvih straneh. Ljudje pišejo o svojih skoraj najintimnejših svareh in jih delijo s popolnimi neznanci. No, dovolj je en poslani post, pa smo že kar znanci. Tako daleč sam vseeno ne bi šel, saj se mi zdi komunikacija preko ničel in enic premalo osebna in nikoli ne more v pravi meri nadomestiti pravo. Je pa nek, večini sprejemljiv substitut. Ljudje lahko med vrsticami marsikaj preberejo ali nepreberejo in si ustvarijo mnenje, ki mogoče sploh nima veliko zveze z resnico. Res je, da ne moreš biti vsem všečen vendar je pričakovanje po svobodnem izražanju vedno v prvi vrsti. Vsaj tako bi moralo biti.

V normalnem svetu zlorab podatkov ne bi smelo biti. Vsaj tako piše na papirju, ki se imenuje Ustava, temeljnem dokumentu te države. Ta bi morala s svojimi institucijami zagotoviti izvajanje teh načel. Vendar ali je to zgolj še ena izmed neživljenskih prevar demokracije in se v državnih arhivih in podjetjih bohotijo na novo zbrani podatki o morebitnih nepravih državljanih za neke druge čase? Kot se je recimo pravkar dogajalo na Poljskem pod skrajno tradicionalnim, klerikalnim in homofobnim dvojcem Kaczyinski. K sreči so vključeni v evropske integracije in se fašizem do ciljnih manjšin ni mogel nadaljevati v nedogled.
Seveda pri represiji države nad svobodo izražanja državljanov ne morem mimo versko zasmrajenega dela islamskega sveta. Tam vero lahko žali že otrok, če poimenuje medvedka po Mohamedu. Blogerji lahko končajo v zaporih, če pišejo odkrito o določenih temah. Sankcije so lahko seveda tudi zahteve po smrtni kazni. Če bi tam javno nastopal kot ateist, kar je tretirano še huje kot biti vernik druge vere, bi……Ne upam si pomislit. Verjetno bi bili še manj prizanesljivi kot strički iz Opus Dei, he,he.
Verjamem, da se ta del sveta le ne bo vrnil v take skrajne družbene razmere. Nekoč je že bil tam in če bi mu to bilo všeč, bi tam ostal.

Blog je idealen medij za odseve njegovega pisca. To vedo tudi v ZDA, kjer vlada totalitarizem podjetij. Sama vlada je navadno privatno podjetje. Nič nenavadnega ni, če o kandidatih za novo službo prečesajo internet z namenom, da bi lahko odkrili kaj, kar se ne bi skladalo z mnenji vodilnih.

Če poskusim in vtipkam svoje ime in priimek na Najdi.si, najdem kar nekaj peticij pod katere sem se podpisal in tako pokazal svoja stališča o določenem vprašanju. Tudi to s kom se družim, saj so si priimki prijateljev, kronološko gledano, “sumljivo” blizu.

Lahko je zoprno, ko znancem poveš, da pišeš blog, če kdo med njimi potem spremeni svoje predstave o tebi. Nič hudega, te pač spoznajo takega kot si v resnici. Če. Gre za tisto zoprno branje ali nebranje med vrsticami In potem slišiš določena mnenja ali govorice; preveč sočno, žaljivo, zagrenjeno, naumno, agresivno; ukvarjaš se z bedarijami; očitno imaš preveč časa; le kaj te toliko nervirata cerkev in politika; moraš res o vsaki stvari imeti mnenje; živiš kot “bubreg u loju”…..
Pa smo tam. Saj so tudi pozitivne reakcije. Žal sem preprozno začel filtrirati komu naj povem in komu ne. Večina jih ve in potem si še med seboj povedo. Ampak, pišem blog predvsem zase zaradi praznjenja nakopičenih misli in kronološkega beleženja pomembnejših stvari. Če bi mislil na mnenja vseh, ki sem jim povedal za ateistka, ne bi napisal nič ali pa bi veristično pisal teme tako kot bi kuhar kuhal jedi, brez soli in začimb.

Blogovska anonimnost lahko pomeni, da tisti, ki jo uporablja, želi pri sebi doseči večji občutek moči, varnosti in manjšo odgovornost za povedane besede. Sploh je to lahko problematično pri nezrelih ljudeh. Ampak, ker na internetu absolutne anonimnosti vseeno ni, se ob manjšem trudi lahko opravi tudi s takimi.

Slika in značilnosti ostajajo. Pomembneje mi je, da ljudje, ki me radi berejo, nimajo občutka, da ta blog piše nek stroj, tam daleč nekje ampak, da me lahko okarakterizirajo kot neko stvarno osebnost. Tisti, ki me ne marajo, me pač verjetno ne bodo več obiskali. Še večja verjetnost je, da me več ne bo obiskal tisti, ki se mu zdim dolgočasen. In to je to. Pri tem se ponavadi neha.

Advertisements

december 3, 2007 - Posted by | V razmislek

10 komentarjev »

  1. Meni osebno je najbolj smešno, ko ožji krog družine kje pri večerji razpravlja o mojem blogu 🙂 Zakaj sam nisem anonimen? Ker pač stojim za svojimi mnenji in me pod njimi ni strah, sram podpisati. Prenekateri na blogih objavljajo čisto drugačne stvari, kot bi se jih sicer upali izreči. 🙂

    Komentar od Janez Mikec | december 3, 2007 | Odgovori

  2. Jaz te rada berem in rada vidim. 😉

    Komentar od PF | december 3, 2007 | Odgovori

  3. Ma to kaj veze s tem?

    Komentar od Foka | december 4, 2007 | Odgovori

  4. @Janez: Ja, res, ljudje se zanjo kar uživeti v neke vloge in potem to furajo
    @PF: enako 🙂
    @Foka: Nima veze s tem, je pa pokazatelj, kam lahko vse skupaj pripelje, če je človek odkrit…

    Komentar od ateistek | december 4, 2007 | Odgovori

  5. Jaz sem že takoj na začetku dal gor svojo sliko in nekaterim prijateljem dal link do bloga. Ko sem začel pisati potopis so me prepoznali še nekateri, tako da zdaj že precej poznancev bere moj blog. Upam, da mi ne bo katera izmed napisanih stvari še kdaj škodovala :O

    Komentar od Insomniac | december 4, 2007 | Odgovori

  6. odlično, ateistek, prima!!!

    kako resničen je stavek, kdor te pozna…te potem napada in si res v podrejenem položaju, a pokončnost in poštenje odtehtata drugo.

    Anonimneži so močni le v anonimnosti, ko bi se morali podpisati, takoj nehajo svinjariti, tisti trenutek.

    Morda če bi kandidiral za predsednika, a boš? ti bi morda kakšna politična izjava lahko škodovala, hehe, drugače pa ne…

    Komentar od neikka | december 4, 2007 | Odgovori

  7. Razkrivanja te nima biti kaj strah, je pa več stopenj tega. Dokler imaš gor samo sliko brez imena, si skoraj tako anonimen, kot če je ne bi imel. Kdo si, vedo samo tisti, ki te že poznajo.

    Komentar od a | december 5, 2007 | Odgovori

  8. Veseli me prebiranje tovrstnih zapisov. To je to, bi rekla, zelo blizu mojemu načinu razmišljanja… Edino, kar je pomembno v tem trenutku je to, da si ti zadovoljen skozi tvoj nick, da se ti resnični izražaš kot ateistek…

    Lep dan ti želim, Lucija

    Komentar od Lucija | december 5, 2007 | Odgovori

  9. moj blog velja za enega bolj odkritih, čeprav se me ni ne zdi tako. res je ,da pišem o stvareh, ki jih kdo za živo glavo ne bi nikomur povedal, toda to zame ni zasebnost.

    podrejeni položaj … zakaj? pa jaz lahko 1000x napišem kako npr. seksam, pa tega kako to počnem ne bo vedel nihče drug razen tistega, ki to počne z mano. ali pa povžnja z avionom oz frankfurta do atlante. to, kakšna jeta vožnja, občutka itd. to ve samo tisti, ki se je tudi že peljal podobno pot. vsekakor pa njegova vožnja ni bila ista kot moja in njegovi občutki niso isti kot moji, pa vendar … vsaj približno ve, kako zgleda taka vožnja z avionom .

    torej … kaj je zasebnost in kdaj si preveč odkrit … vse je v tvoji glavi. vsak posameznik točno ve, kaj lahko napiše, pove in kaj ne. in tisto, kar gre ven, ni zasebnost, ni skrivnost, ni sveto.

    ko mik do reče, naj mu povem kaj o sebi, zdaj enostavno odvrnem, naj si prebere moj blog. na njem je vse, kar ni skrivnost, vse, kar itak vejo o meni moji prijatelji. sicer pa jaz ne maram skrivnosti.

    Komentar od katarina | december 5, 2007 | Odgovori

  10. @a: No, zakaj pa še ti ne pošlješ link do kakšne svoje slikice? Da te končno vidimo 🙂
    @Lucija: Ja, Lucija, sem zelo zadovoljen,da sem se vsaj na tak način našel, sploh v teh časih vse bolj izrazitega katoliškega enoumja
    @katarina: he,he, počel bom enako. Ravno ta ideja, da bom ljudi, če me želijo spoznati, napotil brati blog, se je tudi meni te dni utrnila. In bolj kot jih bo zanimalo, bolj bom prepričan, da imajo pravi interes, da me spoznajo. Žogica je tako predana naprej 🙂

    Komentar od ateistek | december 5, 2007 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: