ateistek

Je tudi Maister nagnal Štajerce delat v Avstrijo?

Rudolf Maister - naš odrešenik No, ravno to sem se vprašal včeraj, ko sem poslušal domoljubne hvalospeve temu militarističnemu možaku. A ni hecno, da veliko ljudi na tistem koncu doma zganja hudo domoljubje, hodijo pa na delo v Avstrijo, kjer je urna postavka občutno višja kot pri nas in s tem tudi večja možnosti za boljše življenje? S tem početjem sporočajo, kje je bolje poskrbljeno za njih.

Že vidim, da mi bo kdo, kot tukaj , spet očital, da sem Mrkaićev provokativni slednik, vendar zakaj je provokacija to, če opozorim na nekaj nedoslednosti v tej zgodbi o vsemogočem Maistru, ki je veliko prispeval k temu, da je ljudi, ki so se pač naključno rodili na tistem koncu, obsodil na slabše urne postavke ali pa jih pognal čez mejo zaradi boljšega zaslužka? Pa ne mi govoriti, da denar ni pomemben oz. je manj pomemben kot naključje, ki mi je odredilo kje se bom rodil in kateremu narodu bom zato moral pripadati. Materialistična predpostavka, kot primarni človeški motiv, poganja, generira in odloča o skoraj vsem na tem svetu. Vsaj do trenutka, dokler to ne bo prevzelo, iz ravnovesja vrženo okolje, vendar je to že druga zgodba.

Kot še nepopisane liste, nas starši in družba kaj hitro okužijo z nacionalnim fluidom, ki večini ljudi zamegli pravo moč presoje in spravi v mišljensko abotnost ali celo sovražna razpoloženja. Če le pogledam Balkan, kjer so se raje odločili pobiti nekaj 100.000 ljudi, se po življenjskem standardu vrniti 60 let nazaj, skrajšati povprečno življensko dobo, uničiti infrastrukturo in okolico in vse to samo zato, da lahko danes nemoteno in s ponosom govorijo ali celo kažejo katere religije in narodnosti so, se zgrozim od neizmerno črnih globinah bede “made by humans”.

Če torej odmislite vso to privzgojeno nacionalistično ideologijo, ki vam diktira razmišljanje in se jemljete zgolj kot univerzalna človeška bitja, je jasno, da je tako slavljenje militarističnih, nacionalnih junakov pravzaprav nesmisel. Če bi svet res funkcioniral tako kot učijo svetovne religije, potem bi bila vsak militarizem in militarist, okarakterizirana kot nekaj slabega. Ampak ne bom zdaj še o hinavščini industrije religij.

Jaz z Maistrom nimam nič, niti želim kaj imeti. Podobno “popizdim”, ko mi nekdo reče, da se je Jezus žrtvoval za nas. Začnem grizti ob tej kolektivni perverziji samousmiljenja. )

Še manj pa si želim, da mi nekdo vsiljuje Maistrov hud pomen za ta narod (pojem za kolektivno, prostovoljno lastninjenja drugega človeka), katerega osnovni delci so le posledica naključja in privzgojenih želja po pripadnosti tuzemeljskim ideološkim interpretacijam. Pripadam samo svojim staršem in prijateljem, ki jih imam rad. Ne mislit, da bom imel koga raje, zgolj zato, ker živi na enakem geografskem področju kot sam in “pripada enakemu narodu”. Tako “jezusovsko” nabit z ljubeznijo pa žal ne morem biti. ). “Imeti rad” namreč jemljem v pravem pomenu besede in ne s svetlobnimi leti oddaljene distance t.i. narodnostne pripadnosti.

24 novembra, 2007 Posted by | V razmislek | 8 komentarjev