ateistek

Primož Trubar? Ne, hvala lepa

Primož Trubar In kdo je ta možak? To vendar razlagajo že skoraj v vrtcih. Ne vedeti kdo je, je sramotno. Nek gospod, ki je davno tega, ko je bil na teh področjih uradni jezik nemščina, zapisal prvo knjigo v jeziku, ki so ga govorili lokalni prebivalci, predvsem kmetje. Danes to dejanje velja kot neko hudo domoljubno dejanje, ki je vredno državnega praznika. V majhni Sloveniji se ga hvali, saj je s tem svojim dejanjem pripomogel k ohranitvi slovenščine.

In kaj imam jaz od tega kot posameznik, ki se je nič hudega sluteč rodil v ta svet in ravno na teh koncih? Pravzaprav nič. Pravijo, da bi ob tem moral čutiti neko vzhičenost, saj gre za domoljubno dejanje. Vendar če odmislim te privzgojene neumnosti, ki visijo nekje daleč, neotipljive v zraku, ugotovim, da je Trubar s svojo protestantsko druščino obsodil tukaj živeče ljudi, da se morajo učiti dodatnih jezikov, če si sploh želijo komunicirati z zunanjim svetom. Ne vem, kaj je manjkalo nemščini, ki je jezik vsaj 100 milijonskega svetovnega občestva. Bolje to, kot biti del dvomilijonskega jezikovnega geta z nujnim predznakom učenja tujih jezikov.

Danes govorenje o neki nacionalni samoohranitvi, ki nastopa kot hudo avtoritativna, mišljenska bariera od katere v resnici ni nobenih stvarnih koristi ampak le sitnosti in abotna nacionalna predalčkanja, pomeni bežanje pred globalnim svetom. Govorim nek jezik, ki ga od dobrih sedmih milijard ljudi govori približno 0,0277 % svetovnega prebivalstva. Torej je več kot očitno, da človek, ki se rodi na govornem področju s tako mizernim odstotkom, nima enakih globalnih, življenskih izhodišč kot nekdo, ki se rodi na področju, kjer se govori svetovni jezik. Torej angleščina, španščina, arabščina in kitajščina.

In ko Trubarjev človek zraste, hitro ugotovi, da ni majhen samo pri jeziku ampak tudi pri izbiri ponudbe. Tako kot vsako okolje, mu tudi to vcepi iracionalno, nacionalno zavedanje in narodnostno optiko vrednotenja sveta. Čuti, da je najprej Slovenec in šele nato človek. Seveda ni pri tem razmišljanju unikaten, saj si ga deli z drugimi ljudmi tega sveta, le da se nacionalna pripadnost ustrezno zamenja. Pri najbolj vztrajnih in ponosnih nacionalnih bedakih se celo pojavi potreba po vojnah, da bi dokazali, kako pravilna je bila tista naključnost, ki je odločila na katerem koncu sveta so se rodili. Perverzni absurd!

Zaradi majhnosti, ki v ekonomiji pomeni slabo ponudbo, se mora Slovenček voziti vsaj 450 km stran, da se lahko vsede na letalo, ki ga bo zapeljalo na željeno destinacijo. Razen, če se ne sprijazni z bedno ponudbo, ki mu jo nudi domače letališče. V tujini se bohoti pravo morje knjig, časopisov in revij, ki jih ne bo nikoli bral v svojem jeziku in bo ob neznanju tujega jezika prikrajšan za marsikateri bralni užitek.
Če si omisli blog v svojem jeziku, ki bi postal zelo bran, se bo moral sprijazniti, da izkazano številko dnevnega obiska pravzaprav hitro doseže in preseže vsak, manj pomemben angleški blog.
Če misli postati glasbenik, ne bo nikoli mogel šteti milijončke kot jih štejejo nekatere zvezde s praviloma angleškega govornega področja.
Lahko bo gledal občutno manj TV programov, če se ne sprijazni s tujegovorečimi. Težje bo posegal po izdelkih, ki vključujejo najnovejša znanja na različnih področjih. Lahko pa se bo tolažil, da je tudi majhnost dobra za kaj. Da pri njemu teroristi iz Bushevega shizofrenega konstrukta ne pokajo bomb, da mesta niso prenaseljena, da je vse blizu. Prav. Nekaj bo že držalo. Vendar ne na tehtnici mojega vrednotenja.

Svetovna jezika, angleščina in španščina, sta se širila predvsem zaradi klasičnega imperialističnega odnosa. Svet zaradi globalizacije, ki poteka na veliko področjih, potrebuje samo en jezik. Resnično upam, da bo to angleščina, saj se kitajščine res ne nameravam dodatno učiti. Ostali jeziki so za globalni svet bolj ali manj neuporabna alternativa.
En jezik, ki bi ga, poleg svojega, znali govoriti vsi na tem planetu bi vsekakor zmanjšal oddaljenost med ljudmi. Prednosti bi bile nepredstavljive. Utopija? Ne vem, saj se mi zdi, da gre vse skupaj v to smer.

Advertisements

november 2, 2007 - Posted by | V razmislek

37 komentarjev »

  1. Jaz se ne bi najbolj strinjal s tabo. Zveniš kot kak Mrkaić, ki je nekaj podobnega napisal na Prešernov dan.

    Komentar od abaris | november 2, 2007 | Odgovori

  2. Ne morem verjeti, da kdo tako neumno razmišlja. Reformacija je eno najpomembnejših obdobij v zgodovini, ki je preprostim, običajnim ljudem prineslo možnosti izražanja tudi v pisnem jeziku, možnost pridobivanja informacij iz pisnega jezika, osvobajanje duha in misli izpod nasilne in dogmatične cerkve.

    In da se je našel en Trubar, ki je dal to možnost tudi Slovencem in njihovemu jeziku, ki kot navajaš predstavlja zgolj 0,0277 % v svetovnem merilu, je neprecenljivo.

    Zakaj že pišeš v slovenščini? Pri blogu imaš zelo proste roke. Poskusi v angleščini. Vedno se bo našlo nekaj za kar boš tuhtal:”Kako se reče…..?”. Lastni jezik pomeni najbolj sproščeno in ustvarjalno okolje glede moči izražanja in možnosti, da se uči ostale jezike in premaguje jezikovne ovire.

    Sama govorim enih 6 jezikov, ampak najbolj uživam, sproščeno, ko govorim v svojem jeziku.

    Komentar od pavla | november 2, 2007 | Odgovori

  3. @abaris: Ne vem kaj je pisal Mrkaić in kako je utemeljeval svoje razmišljanje..Vem pa, kako ga sam utemeljujem.

    @pavla: / In da se je našel en Trubar, ki je dal to možnost tudi Slovencem in njihovemu jeziku, ki kot navajaš predstavlja zgolj 0,0277 % v svetovnem merilu, je neprecenljivo./

    Kaj konkretno je tukaj neprecenljivega? Lahko odmisliš nacionalno pripadnost in ves ta nacionalni hokus-pokus, ki izhaja iz naključja lokacije tvojega rojstva in mi poveš kaj je ta neprecenljivost? Je sproščeno govorjenje v slovenščini kaj drugačno od sproščenega govorjenja v angleščini?

    Komentar od ateistek | november 2, 2007 | Odgovori

  4. Da se rodiš slovenskim staršem in imaš vseeno možnost, da se sproščeno govorno in pisno lahko izražaš, ni neprecenljivo? Da je jezik na ravni drugih jezikov in lahko kakovostno prešaltaš, preklopiš na drugega? In črpaš vse razpoložljive vire?

    Pa si predstavljaj, da se rodiš slovenskim staršem, slovenščina je nek marginalni jezik peščice, brez pisne tradicije in guliš nek tuj jezik, da si potem “in”. Meni ne deluje nič kaj sproščeno.
    Recimo za Prekmurca je že knjižna slovenščina nek tuj jezik. Ko prvič vstopiš v šolo in prepoznavaš vsakdanje besede v novi obleki. In da še po 26 letih, ko živiš nekje drugje, sam pri sebi šteješ še vedno po prekmursko ;).

    Pa jezik še zgolj ni samo orodje sporazumevanja, ampak predvsem odraz kulture in družbe v kateri živimo.

    Globalizacija tudi ni tako super zadeva. Težko si predstavljam, da se vsak dan oblečem v isto obleko in z mano cel svet in vsi glodamo isto telečjo pečenko dan za dnem.

    Ali da bi morala na svetu rasti samo ena vrsta dreves, eno hranilo, ena vrsta rož. Menda je ta raznolikost (tudi jezikovna) tista, ki nas tako bogati. Če ji seveda dopustimo.

    Komentar od pavla | november 2, 2007 | Odgovori

  5. Hehe, se pa zato lahko pohvališ, da znaš vsaj en jezik več od npr. Američana in definitivno od Španca. Viš, kako si izobražen!

    Komentar od Ninchy | november 2, 2007 | Odgovori

  6. @pavla: /Da se rodiš slovenskim staršem…./
    Že tukaj se vse neha. Svoje starše ne ocenjujem po tem kakšnega porekla so ampak predvsem kakšna sta bila kot človeka.Njihova nacionalna pripadnost nima ničesar zraven. Torej začni stavek tako: Da se rodiš dobrim staršem…Ampak potem težko nadaljuješ v nacionalnem kontekstu, kaj ne?
    Mislim, da ti ni uspelo odluščiti nacionalne pripadnosti od osnovne funkcije jezika, torej sporazumevanja. Nekako ne morem sprejeti dejstva, da mi naključje rojstva določi kateri jezik bo apriorno moj favorit in da se njegova osnovna funkcija premaže z nacionalnostjo.

    Globalizacija seveda ne pomeni, da bi moralo biti vse enako in uniformirano. Ne zagovarjam je v kontekstu ekonomskega izkoriščanja ampak predvsem zaradi boljše komunikacije med ljudmi, ki je osnova za normalno sobivanje.

    @Ninchy: Ja res, čeprav se moram zato več učiti in šele z učenjem zmanjšati razliko med njim in mano, ki obstaja že takoj v štartu.

    Komentar od ateistek | november 2, 2007 | Odgovori

  7. Oprosti ateistek, ampak pri tem vprašanju ni tako pomembno ali so starši dobri ali slabi.

    Kot otrok se ne rodiš zgolj staršem. Od staršev se ne dobi le ljubezni, dobrih odnosov in lepih spominčkov, ampak kot temelj otrokove socializacije so tudi pomemben dejavnik prenosa kulture na svojega otroka, da le-ta lahko preživi v svetu. Del te kulture je tudi jezik. In dobri starši, če že hočeš, to vedo. Zato te učijo, da jezika, ki ti ga lahko dajo, ne uporabljaj po nemarnem in ga neguj, pa če je tudi še tako majhen in neznaten, ker je tvoj, tvoje orodje, da boš v življenju kaj dosegel. Pa je čist vseeno, o katerem jeziku se pogovarjava.

    Na tvojo žalost je pač tako, da naključje rojstva ne določi le kraja, kulture, jezika, ampak še kaj drugega.

    O enotnem jeziku se je že veliko govorilo in pisalo (o umetnih poskusih oblikovanja enega jezika, ki bi bil vsem blizu – eden bolj znanih poskusov je denimo esperanto). Tudi v znanstvenih krogih o t.i. univerzalni slovnici.
    Priporočam v branje de Saussera, Chomskega.

    Glede učenja pa: človeka narava ne nagrajuje po superiornosti ali evolucijski stopnji, ampak po zmožnosti učenja in zmožnosti prilagajanja. Zato si že v štartu na boljšem od Američana ali Španca. 🙂

    Komentar od pavla | november 2, 2007 | Odgovori

  8. Tole spodaj je napisal MM za kulturni praznik, preberi in zaradi mene ni treba objaviti.
    http://www.finance.si/174531

    Strinjam se z njim, v zadnjih treh letih nisem kupil niti ene knjige več v slovenščini, ker tistih, ki me zanimajo, v tem butičnem jeziku sploh ni in nikoli ne bodo.

    ——————————

    Na dan pred kulturnim praznikom se spodobi, da si zastavimo tisto bogokletno vprašanje, ki si ga praviloma ne upamo: koliko smo oškodovani, ker so naši kulturniki pomagali pri ohranitvi slovenskega jezika in ker so preprečili, da bi nas ponemčili in s tem vključili v bistveno večje jezikovno območje, kot je naše? Če se izrazim ironično, je France Prešeren res nekdo, ki ga moramo 8. februarja slaviti, ali bi ga morali preklinjati?

    Že kar vidim narodnjake in kulturnike, ki jim letijo pene iz ust zaradi napisane nesramnosti, vprašanje je za njih neprimerno bolj bogokletno od vprašanja, koliko ljudi na leto v Sloveniji umre zaradi tega, ker kulturi namenjen denar ni na voljo zdravstvu. Ker pa se kulturniki hvalijo, da je Slovenija obstala zaradi njih, jim bomo ta dosežek za potrebe današnje kolumne priznali. Prav tako se radi pohvalijo, da kultura vzgaja ljudi v kritično misleče državljane, ki ne priznavajo večnih resnic. Priznajmo jim tudi to. No, zdaj pa združimo ta dosežka naše kulture in se vprašajmo: koliko škode so kulturniki naredili življu, ki živi na ozemlju današnje Slovenije, ker je ta živelj prisiljeni komunicirati v marginalnem, skoraj butičnem jeziku?

    Zakaj je slovenščina kot jezikovno omrežje inferiorna nemškemu, ruskemu, italijanskemu, angleškemu, kitajskemu in drugim večjim jezikom? Ne zato, ker bi bilo s slovenščino samo po sebi kaj narobe, jezik je prav prijeten in dovolj bogat za izražanje še tako sofisticiranih idej. Težava slovenščine in vseh majhnih jezikov je v nizki vrednosti omrežja, ki ga tvorijo. Pojasnimo to s primerom programskega paketa Microsoft Office. Pred uvedbo tega paketa so na trgu obstajali številni programi z enako funkcionalnostjo, nekateri so bili celo boljši od Microsoftovega. Ko se je uporaba Microsoftovega paketa širila, je vse več uporabnikov imelo motiv datoteke shranjevati v Microsoftovem formatu, saj so jih tako laže izmenjevali z večjim številom ljudmi. To je vodilo v še večje širjenje tega paketa in sprožil se je plaz, ki se je ustavil šele, ko je večina uporabnikov prešla na Microsoftov produkt. Gre za tako imenovani omrežni učinek, velikost omrežja koristi vsem, ki to omrežje uporabljajo – in večje ko je to omrežje, večje koristi imajo vsi uporabniki od njega. Podobnih primerov je veliko: od prevlade nekaterih spletnih strani pri internetnih dražbah do propada nekaterih malih ponudnikov mobilne telefonije. V vseh teh primerih velja, da vrednost omrežja, to je skupna korist, ki jo omrežje ponuja uporabnikom, raste z njegovo velikostjo.

    Vprašajmo se, kako hitro raste korist omrežja z njegovo velikostjo. Prvi je na to vprašanje odgovoril Robert Metcalfe. Po njem je vrednost omrežja sorazmerna številu “rokovanj” med uporabniki tega omrežja. Če ima omrežje N uporabnikov, je vrednost omrežja sorazmerna N(N-1)/2, raste torej približno s kvadratom števila uporabnikov. Če nemško v Avstriji in Nemčiji govori približno 90 milijonov ljudi, je razmerje med vrednostjo nemščine in slovenščine po Metcalfu približno 2000 proti 1!

    Metcalfov rezultat pa ni edini model vrednotenja omrežij. Andrew Odlyzko in Benjamin Tilly sta kritizirala Metcalfov rezultat in trdila, da vrednost omrežja narašča kot N-log(N), kot produkt števila uporabnikov in njegovega logaritma. Intuicija, ki pogojuje njun rezultat je v tem, da niso vse povezave v omrežju enako verjetne. Z večjo verjetnostjo govorimo z družinskimi člani kot z neznancem z drugega konca države. Njun rezultat zmanjša razmerje med vrednostjo nemščine glede na vrednost slovenščine na 57 proti 1.

    Kritike Metcalfa pa gredo tudi v nasprotno smer. David Reed trdi, da Metcalfe podceni vrednost omrežja, vrednost omrežja ni samo v tem, da je posameznik povezan s celim omrežjem, ampak tudi s podmnožicami omrežja. Srednješolska kombinatorika pokaže, da je v tem primeru vrednost omrežja sorazmerna 2N – N – 1. Če razmerje vrednosti omrežij nemščine in slovenščine ocenimo po Reedu, je rezultat astronomski. Nemščina je po Reedu 10 na 26 milijonovkrat več vredna od slovenščine, povedano drugače, za eno bi morali zapisati 26 milijonov ničel, da bi dobili razmerje vrednosti. Rezultat se mi zdi absurdno pretiran, je pa zanimiv za razmislek.

    Kakorkoli merimo, je rezultat kvalitativno enak: slovenščina je kot omrežje za komunikacijo vredna manj od nemščine in drugih večjih jezikov. Z nizko vrednostjo jezikovnega omrežja pa je povezano manj prevedene strokovne literature, težje življenje za naše pisatelje, ki morajo s težkim srcem živeti od subvencij, medtem ko bi jim glede na svoje nesporne talente v večjem jezikovnem območju zagotovo uspelo na trgu, pa tudi to, da poglobljenih časopisov tipa Economist ali Franfurter Allgemeine Zeitung pri nas ni in jih nikoli ne bo. Temu lahko rečemo naša majhnost, provincializem ali Prešernovo prekletstvo – oznaka ni pomembna, pomembno je, da se o tem, koliko so nam narodni buditelji zares koristili, enkrat začnemo spraševati racionalno in da za posledice njihovega delovanja poskušamo najti zdravilo. Kulturni dan je pravi trenutek za tako refleksijo!

    Ali je France Prešeren res nekdo, ki ga moramo 8. februarja slaviti, ali bi ga morali preklinjati?

    Komentar od a | november 3, 2007 | Odgovori

  9. @Pavla: Oprosti Pavla, ampak pri prav vsakem vprašanju je pomembno ali so starši dobri ali ne.
    Od staršev se lahko dobiva vse, vprašanje pa je, kako sami vrednotijo nacionalno pripadnost, kaj vanjo vključijo in kako ti jo predstavijo. Ponavadi ta paket vsebuje nacionalno pripadnost + religijo + jezik + tradicijo. Če je to nekaj, kar zaobjema skoraj vse okoli tebe, potem boš verjetno zrasel v človeka, ki ne vidi več od lastnega plota. Nekaj podobnega Jelinčiču.

    /Del te kulture je tudi jezik. In dobri starši, če že hočeš, to vedo. Zato te učijo, da jezika, ki ti ga lahko dajo, ne uporabljaj po nemarnem in ga neguj, pa če je tudi še tako majhen in neznaten, ker je tvoj, tvoje orodje, da boš v življenju kaj dosegel.Pa je čist vseeno, o katerem jeziku se pogovarjava./

    Ravno o tem govorim. S slovenščino boš na globalnem področju bolj malo dosegel, saj te nihče ne bo razumel. Zato ne more biti vseeno o katerem jeziku se pogovarjava.
    To ali ga bom vrednotil kot svojega, je stvar osebne presoje in ne more biti nekaj zapovedanega in samoumevnega.

    /Glede učenja pa: človeka narava ne nagrajuje po superiornosti ali evolucijski stopnji, ampak po zmožnosti učenja in zmožnosti prilagajanja. Zato si že v štartu na boljšem od Američana ali Španca./

    To imaš prav, vendar bi lahko čas, ki ga bom porabil samo zato, da se bom naučil komunikacije koristneje uporabil. Naučiti se jezika do te stopnje, da se lahko v njem sproščeno sporazumevaš lahko traja leta…

    Komentar od ateistek | november 3, 2007 | Odgovori

  10. @a: Se distanciram od Mrkaića glede njegovega razmišljanja o kulturnikih in denarju, ki bi jim ga morali nameniti, z vsem ostalim pa se strinjam.

    Komentar od ateistek | november 3, 2007 | Odgovori

  11. Razmišljanje se mi zdi na prvi pogled precej logično. Vendar človek je drugačen. Ljudje smo edina bitja, ki se družimo (in imamo še posebej močne odnose) s familijo vse do smrti. Povezovanje v skupine je pač vtkano v človekovo bivanje. Sicer je 2000 let nazaj že bilo pol sveta latinskega, a se je jezik umaknil oziroma transformiral v lažje oblike (saj je latinščina najbrž še težja od slovenščine).

    Kljub temu, da nas le 0,0277 % govori slovensko, odstotek ni nič boljši za finščino, hrvaščino…

    Uživam v tem ko slišim primorca in prekmurca, da se pogovarjata med sabo, uživam v tem, da lahko berem tudi angleško klasično literaturo in se brez problema znajdem v Nemčiji, Avstriji.

    Je pa res, da jezik oz. nacionalnost prevečkrat presega prave kriterije, ki bi jih morali imeti do sočloveka.

    Komentar od Alfonz | november 3, 2007 | Odgovori

  12. Kultura je gospodarska dejavnost kot vsaka druga. Čemu bi moral tropu kulturnikov prek davkov plačevati zdravstveno in pokojninsko zavarovanje? Ali pa njihove projekte? Drugje po svetu vse to lepo ureja trg, ponudba in povpraševanje. Kdor je dober, preživi, kdor ni, pač ne, in prav ter najbolj pravično je tako. Sedanji sistem spodbuja leno podpovprečnost in pomeni socialno podporo (potuho) slabim kulturnikom.

    Kulturne trge imam naštudirane v nulo in imam v žepu kanadsko vizo za samostojnega umetnika, slovenska kulturna scena je ravno zaradi prisesanosti na države jasli ena navadna gnojnica podpovprečnosti.

    Komentar od a | november 3, 2007 | Odgovori

  13. > 0,0277
    To ni malo. Če bi toliko napihal bi bila že prva kazen. Vsaj če zaokrožuje avtomat.

    Ni problem jezik. Problem je, da imamo drugačno zgodovino. HEJ gremo vsem naredit enotno zgodovino, enotno religijo, enotno mišlenje.

    O ta krasni novi svet.

    Komentar od christooss | november 3, 2007 | Odgovori

  14. Žalosti me, da tako razmišljaš. Če drugega ne, smo zaradi tega, ker se moramo učiti druge jezike, “pametnejši” in imamo menj nekaterih bolezni, ki pestijo enojezične. Prepričan sem, da bi tudi v primeru, da bi cela Evropa govorila en jezik, ti še naprej moral do večjih letališč v Trstu, na Dunaju ali Nemčiji. Jeziki človeštvo bogatijo. Vsak teden umre en jezik in vsakega mi je škoda, če ga ne posnamejo vsaj za spomin in raziskovanja. Ni mi všeč unifomiran enobarven svet, ker je v njem še manj prostora za vse drugačne. Morda nimaš tega občutka, ko potuješ po velikem Belem svetu, a verjamem, da tako je.

    Mrkaić, Štih in podobni bi najraje videli, da bi Slovenija postala 52. država ZDA. S svojim razočaranjem nad malo slovenščino jim v bistvu samo priteguješ, trobiš z njimi v isti rog. Žal.

    Če že, bi za drug jezik raje od angleškega, nemškega ali kitajskega videl tistega, ki je po Gogolju med evropskimi najbolj poln in najbolj bogat in se ga med drugim na že 400 ameriških šolah uči skupno 35.000 študentov: ruski.

    Komentar od A | november 3, 2007 | Odgovori

  15. Machen Sie mir diese Land wieder deutsch!!!

    Komentar od Adolf | november 3, 2007 | Odgovori

  16. @A: to, da v tem segmentu mislim enako kot povprečen Mrkaičev slednik, je res. Sem se pa “dokopal” do tega zornega kota po popolnoma drugem načinu. Preziram nacionalni čut in človeka, ki mu je le ta sredstvo razlikovanj.
    Ne vem zakaj bi bil svet uniformiran, če bi vsi poleg svojega jezika znali govoriti še nekega univerzalnega, ki bi nam koristil v globalni komunikaciji.

    @Adolf: ne provociraj. Dobro veš, da to ni tisto, kar sem hotel povedati.

    Komentar od ateistek | november 4, 2007 | Odgovori

  17. Mrkaič je pisal samo o tem, da je majhnost kateregakoli jezika, namenoma ne omenjam majhnosti slovenskega jezika, ker gre za univerzalni pojav, ovira za takšno družbo, saj zaradi majhnega omrežja v takšni družbi ni na voljo znanja, ki ga imajo velika omrežja. Včasih to ni bila takšna razvojna ovira, danes, ko se svet vrti vedno hitreje, pa je in bo iz leta v leto večja. Tisoči jezikov lahko obstajajo samo v nepovezanem svetu, v tako tesno povezanem pa so obsojeni na evolucijsko izumrtje. Proti temu se ni mogoče boriti. Tudi dodo in mamuti so izumrli, ste kdaj pomislili, koliko jezikov in pisav je doslej že izumrlo v človekovi zgodovini? Svoje potomce rajši naučite vsaj tri tuje jezike, da ne bodo zaradi jezika ostali neki zahojeni holcarji na sončni strani Alp. :))

    Komentar od a | november 4, 2007 | Odgovori

  18. Strinjam se z avtorjem z večino tega, kar je napisal. Glede na to, da se ukvarjam z naravoslovjem, kjer moramo večino študirati iz tuje literature, ker znanost tako hitro napreduje, da v nobenem segmentu prevodi ne sledijo potrebam.
    Dejstvo je, da se s “kulturo” naroda ukvarjajo družboslovci in na njihovem področju je stanje stabilnejše + ponavadi so tudi nakoliko bolj “nadarjeni” za učenje tujih jezikov.
    Osebno sem za ohranitev slovenskega jezika, vendar bi bilo bolje za naše otroke in njihove starše, da bi se lahko glede na njihove prioritete in potrebe sami odločali, kakšen povdarek naj bi imela slovenščina v njihovem življenju. Resno bi morali začeti razmišljati o uvajanju več mednarodnih oddelkov na OŠ (vsaj v večjih mestih)in srednjih šolah – ne pa o PRIVATNEM ŠOLSTVU! Več funkcionalnosti, več logike, manj počitnic oz. šola ob sobotah (da si bodo učitelji bolj zaslužili svoj OD – sedaj si ga namreč ne!)

    Komentar od eva | november 4, 2007 | Odgovori

  19. Sam to je pa res, Eva… edina literatura v slovenščini je bila Organska kemija od Tišlerja… drugo pa vse angleščina…
    Pred kakim mesecem sem na troli opazovala skupino otrok, tam en drugi-tretji razred OŠ, kako so debatirali v perfektni angleščini. Sem mislila, da so tujci, nakar ugotovim, da se jih nekaj pogovarja med seboj tudi slovensko in da je z njimi učitelj. Zgleda, da so imeli izmenjavo ali nekaj podobnega… no kakorkoli, angleško so govorili bolje kot marsikateri naš politik… no, sicer pa še jst bolj obvladam angleščino kot premier Janša. =)

    Komentar od Foka | november 5, 2007 | Odgovori

  20. Prebral sem si tole ateistkovo razmišljanje in sem si ene dva dni dopovedoval, da se v take kvaziprovokacije ekonomologike ne bom zapletal, ker je taka logiika po mojem mnenju izrazito zgrešena, a me je branje Violetinega prispevka prepričalo, da jasna misel še vedno obstaja in kot nadaljevanje razprave limam gor tale link: http://www.aktualno.biz/si/news.php

    ps…če tole ni germanska struktura povedi…

    Komentar od lebanovo | november 6, 2007 | Odgovori

  21. Ateistek, močno si me razočaral s tem prispevkom. Ni vse matematična logika, ni vse ena in ena je dva in če v življenju vse najbolj poenostaviš, potem ne boš od njega imel nič. Kulturnike vsi po vrsti k*rcajo, potem pa vsi gledajo filme, hodijo na koncerte, gledališče, opero in podobno. Ja, to je duhovna hrana, brez katere nam živeti ni, brez katere ne moremo izražati svojih čustev, zadovoljevati duhovnega dela svojega jaza in brez katere bi bili roboti. In če bi svet simplificiral le na en jezik, da bi bilo vse kar najbolj enostavno, bi uničil s tem drugačnost, različnost, pisanost tega sveta in velik del kulturne dediščine, literature in zgodovine. In s tem se zapletaš v paradoks z vsemi tvojimi liberalnimi nazori – razmišljanje v tem prispevku je izrazito ozko in avtoritarno.

    PS. meni se zdi prav fajn, da lahko študiram iz knjig v različnih jezikih. S tem nimam niti najmanjšega problema, še več, prav fajn se mi zdi, da govorim jezik majhnega naroda in sem tako prisiljen se tako mimogrede naučiti več jezikov, s tem treniram možgane in lahko bolje spoznavam ljudi širom sveta. In prav smilijo si mi tisti bogi revčki, ki prihajajo iz angloameriškega govornega področja, drugih jezikov ne znajo in se svet zanje tam tudi konča. Ubogi bebčki.

    Komentar od gabronkl | november 8, 2007 | Odgovori

  22. @gebronkl: Napisal sem ,da bi bilo idealno, če bi vsi poleg svojega jezika znali tudi nek univerzalni jezik, ki bi preprečil komunikacijsko oddaljenost med ljudmi.

    Absolutno se strinjam s tem, da je kultura nadvse potrebna in vsekakor nisem za neoliberalni pristop, ki pravi, da bi moral trg biti tisti, ki bi urejal kakšna naj bo. Vendar, zakaj misliš, da bi kultura zamrla, če bi obstajal samo en jezik? Saj jezik ni gonilo notranjosti človeka ampak človek, sam po sebi. Jezik je zgolj sredstvo in kot tak je zamenljiv.

    Komentar od ateistek | november 8, 2007 | Odgovori

  23. “Kulturnike vsi po vrsti k*rcajo, potem pa vsi gledajo filme, hodijo na koncerte, gledališče, opero in podobno. Ja, to je duhovna hrana, brez katere nam živeti ni, brez katere ne moremo izražati svojih čustev, zadovoljevati duhovnega dela svojega jaza in brez katere bi bili roboti.”

    Pozor, pozor. Posebno obvestilo za funkcionalno nepismene: kurcamo kulturnike, ki parazitsko živijo od davkov, ne pa od tržnega plačila za svoje delo od ljudi, ki imamo radi kulturo. Kot je to urejeno drugje po svetu.

    Komentar od a | november 8, 2007 | Odgovori

  24. @ateistek
    jezik je gotovo sredstvo; vendar ni zgolj sredstvo, temveč je potreben za definicijo nacionalnosti. In kultura bi bila gotovo močno okrnjena, če bi se vsi izražali z istim sredstvom.

    @a
    ma kakšno parazitsko življenje neki. Dobro veš, da je za kulturo vedno samo drobiž. In da je pač kot dejavnost kot taka pogosto deficitarna, zato je upravičena tudi do pomoči. Ne trdim, da je vsaka preserancija že kultura, ki bi morala biti sponzorirana od države, ampak lepo prosim, tržna logika pač povsod ne gre; če bi obveljala v kulturi, bi šlo vse v smeri Na zdravje!, Špas teater, Atomik harmonik. Žalostno, da tako razmišljaš.

    Komentar od gabronkl | november 9, 2007 | Odgovori

  25. @gebronkl: Ma še vedno ne vem zakaj bi bila kultura okrnjena, če bi se vsi izražali v enakem jeziku. Ponavljam: kultura ne izhaja iz jezika ampak iz potrebe posameznika.

    Mislim, da jezik ni potreben za definicijo nacionalnosti, saj obstajajo primeri, ko isti jezik govori več različnih nacionalnosti.

    Komentar od ateistek | november 9, 2007 | Odgovori

  26. Če bi vse prevedli, recimo v angleščino, pisali in govorili samo še angleško, bi kot narod izginili. Ateistek, vem, da si ti do svojih zaključkov prišel po drugi, verjetno čisto plemenito mišljeni poti, a pot v pekel je lahko tlakovana z najboljšimi nameni.

    Saj v bistvu se globalno že dogaja, da govorimo en sam jezik sporazumevanja. Čeprav pa za razumevanje med ljudmi, narodi ni nujno, da govorimo isti jezik. Če bi ga, bi se morda kdaj že med seboj pobili! Tudi jaz ne dam na nacionalni čut in človeka, ki mu je le ta sredstvo razlikovanj. A če hočeš biti konsistenten, se MORAŠ zavzemati za manjše, šibkejše, depriviligirane…TUDI na področju jezikov. Razmisli prosim.

    Države, uporabnike velikih, monopolnih, jezikov, bi bilo treba obdavčiti, denar pa nameniti državam z manjšimi jeziki.

    Komentar od A | november 10, 2007 | Odgovori

  27. ti si kreten

    Komentar od primož | november 19, 2007 | Odgovori

  28. trubar je zakon

    Komentar od primož | november 19, 2007 | Odgovori

  29. Ja, Primož, hvala lepa. Kot vidim, znaš zelo dobro utemeljiti svoja stališča.

    Komentar od ateistek | november 20, 2007 | Odgovori

  30. […] vidim, da mi bo kdo, kot tukaj , spet očital, da sem Mrkaićev provokativni slednik, vendar zakaj je provokacija to, če opozorim […]

    Pingback od Je tudi Maister nagnal Štajerce delat v Avstrijo? « ateistek | november 24, 2007 | Odgovori

  31. ateistek: “Ma še vedno ne vem zakaj bi bila kultura okrnjena, če bi se vsi izražali v enakem jeziku. Ponavljam: kultura ne izhaja iz jezika ampak iz potrebe posameznika.”
    Žal nečesa ne razumeš: kultura je neločljivo povezana z jezikom. Zakaj? Če ne drugega zato, ker precej velik delež ljudi govori zgolj jezik, v katerega so se rodili. Ne zanikam, raven se zvišuje, itak, otroci so vse boljši (tisto, o čemer govoriš, je bila verjetno mednarodna šola spoukom v angleščini, kot denimo Danile Kumarjeve v LJ), ampak povprečni Slovenec žal ne govori angleščine, še pasivno ne, kaj šele aktivno. To je, žal, dejstvo, in to že večkrat preverjeno.
    Tudi tisto, kar si govoril o dobrih/slovenskih starših, ni povsem točno. Kot praviš sam, je lokacija rojstva kontingentna – to, da se rodiš kot Slovenec, je naključje, ki mu kot takemu kaj preveč emocij in kaj vem česa vse res ni optrebno posvečati. Meni osebno je precej ravno do moje “nacionalne pripadnosti”. Vendar ker pa sem se rodil kot Slovenec, ker sem se kot tako rodil v razmere, ki so mi bile vnaprej dane in na katere sam nimam večjega vpliva, sem precej vesel, da slovenski jezik in kultura imata neko tradicijo, ki je primerljiva z ostalimi narodi. Pa ne zato, da bil lahko ponosen na mojo “rodno deželo”, temveč preprosto zato, ker so s tem tudi meni kot posamezniku omogočene precej boljše življenske razmere in tudi večje možnosti. En svet? Z enim jezikom? Ne utopija ateistek, distopija. Se sploh zavedaš, koilko ljudi bi bilo iz tega sveta izključenega, saj ne bi govorilo njegovega jezika? Že ob taki izjavi postane človeku jasno, da ne veš prav dobro, o čem govoriš. Ta “utopija” ima sicer tudi ime – reče se ji kulturni imperializem. In prosim ne me vprašat zakaj je to nujno nekaj slabega…
    Vpliv kulture na povsem materialne razmere, v katerih živimo danes, se izkaže šele na zelo zelo dolgi rok. In verjemi, da je Trubar imel kar precej pri tem, da ti danes “tukaj stojiš in ne moreš drugače”, kot bi rekel njegov “kolega” Luther, kot da se ukvarjaš s tako kompleksnimi vprašanji.

    Pa brez zamere.

    Komentar od Žiga | november 29, 2007 | Odgovori

  32. “Žal nečesa ne razumeš: kultura je neločljivo povezana z jezikom. Zakaj? Če ne drugega zato, ker precej velik delež ljudi govori zgolj jezik, v katerega so se rodili.”

    Priznam, tega res ne razumem, saj smatram, da je izpovedna notranjost človeka, ki na koncu tvori kulturo, stvar njega in ne jezika, ki je zgolj sredstvo. Sicer je res, da lahko nekaj v enem jeziku poveš na drugačen način, vendar to ne vpliva na tvojo ustvarjalno notranjost, ki čuti, da mora nekaj povedati ali napisati.

    “Se sploh zavedaš, koilko ljudi bi bilo iz tega sveta izključenega, saj ne bi govorilo njegovega jezika? Že ob taki izjavi postane človeku jasno, da ne veš prav dobro, o čem govoriš.”

    Nisi me razumel. Napisal sem, da bi vsi poleg svojega jezika govorili tudi enega skupnega. Ni utopično to, da bi ljudje lahko govorili dva jezika ampak dejstvo, kako to izvesti. Sicer to po malem počne že vpliv trenutno najmočnejše kulture na svetu ampak je to seveda daleč premalo.

    “In verjemi, da je Trubar imel kar precej pri tem, da ti danes “tukaj stojiš in ne moreš drugače”, kot bi rekel njegov “kolega” Luther, kot da se ukvarjaš s tako kompleksnimi vprašanji.”

    Mi je pa res vseeno. Če to ne bi bil Trubar, bi pa verjetno kdo drug, saj ima prav vsako jezikovno okolje svojega jezikovnega junaka.

    Komentar od ateistek | november 29, 2007 | Odgovori

  33. “Če to ne bi bil Trubar, bi pa verjetno kdo drug”
    To je pa nekaj podobnega kot reči da če Newton ne bi “odkril” zakona gravitacije, bi ga pa kdo drug… Gotovo bi ga, vprašanje je le kdaj in kaj bi s tem naredil. Kot veš je Newton poleg tega postavil tudi temelje moderne fizike in eksperimentalne metode. In ne vem če se tega zavedaš, ampak Trubar je poleg izdaje prve knjige (ki je, tehnično gledano, dejanje, ki bi se slej kot prej zgodilo; vse je pač enkrat prvič), omogočil tudi nadaljnji razvoj slovenske pisne (a ne samo pisne) kulture, s čimer je bistveno pripomogel k dvigu izobrazbene ravni Slovencev.
    Živimo pač v slovenskem jezikovnem okolju, katerega junak Trubar brez dvoma je. Če rečeš, da je “obsodil tukaj živeče ljudi, da se morajo učiti dodatnih jezikov, če si sploh želijo komunicirati z zunanjim svetom”, je podobno nesmiselno, kot da bi rekel, da je Newton obsodil človeštvo na to, da se morajo zdaj ljudje učiti formul in konstant, čeprav bi lahko dosti bolj enostavno shajali brez njih.
    Dejstvo je, da ljudje takrat SO morali govoriti dva jezika, svojega in nemškega, in da so slednjega le redki govorili dovolj dobro, da bi lahko s tem znanjem normalno funkcionirali. No, temu, malemu človeku je dal Trubar priložnost (kot piše v podnaslovu Abecedarija: “Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogo lahko v kratkim času brati navučiti”). Če ti že jezik kot tak ne pomeni ničesar, glej vsaj iz te perspektive: šlo se mu je za dvigovanje splošne razgledanosti Slovencev, to pa je bilo mogoče zgolj preko slovenskega jezika. Nemščina je bila takrat na področju Slovenije jezik elite; podobno kot je danes angleščina na področju celotnega sveta. Revni ljudje – ki so, mimogrede, ravni natanko zaradi ekonomskih posledic globalizacije, ki jih tudi sam obsojaš – ti pa rabijo svoj jezik, saj jim je edini dostopen. Naučimo jih še angleščine? Dajmo jim raje omogočit normalne eksistenčne pogoje, bodo pomoje bolj veseli.

    Komentar od Žiga | november 29, 2007 | Odgovori

  34. “To je pa nekaj podobnega kot reči da če Newton ne bi “odkril” zakona gravitacije, bi ga pa kdo drug…Gotovo bi ga, vprašanje je le kdaj in kaj bi s tem naredil.”

    Primerjati Trubarja z Newtonom, se mi zdi neprimerno. Newton je prišel do svojih odkritij s pomočjo opazovanja stvari in dejstev, ki jim je našel razlago, Trubar je pa neko stvar, ki jo je že predhodno poznal zgolj zapisal na papir. To nikakor ne more biti enakovredno intelektualno delo. Lahko bi celo rekel, da je primerjava lokalca Trubarja z globalnim Newtonom, ki je s svojimi odkritji bistveno vplival na potek znanosti CELOTNEGA ČLOVEŠTVA, žaljiva.
    Trditev, da je tudi Trubar “obsodil tukaj živeče ljudi, da se morajo učiti dodatnih jezikov, če si sploh želijo komunicirati z zunanjim svetom”, ni nesmisel ampak praktično dejstvo. Pojdi ven, pa se poskušaj sporazumeti s slovenščino. Me zanima kako daleč boš prišel. Slovenščina je nepomemben in neuporaben, butični jezik, če si želiš komunikacije s svetom.
    Res nas je Newton tudi obsodil na dodatna, nova spoznanja, vendar je to rezultat znanosti, opazovanja narave, njenih zakonitosti, ki so povsod enaka, golobalna. Njihovo poznavanje vpliva na celotno dediščino človeštva. Zato je beseda “obsoditi” prehuda. Učenje dodatnega jezika ali jezikov pa ne izhaja iz znanosti ampak zgolj iz preproste potrebe po komunikaciji z drugimi, večjimi narodi.

    Zanimivo je, ko rečeš, da je Trubar pomembno vplival na višjo izobrazbeno raven Slovencev, po drugi strani pa ne opaziš, da bi z učenjem angleščine tudi vsi odrinjeni narodi lahko dvignili svoj izobrazbeni nivo in tako lažje sodelovali v globalni gospodarski tekmi in tako imeli tudi sami več od tega.

    Komentar od ateistek | november 29, 2007 | Odgovori

  35. Ne zanikam, da te slovenščina ne pripelje kaj dosti daleč, in tudi ne, da se je potrebno učiti angleščine. Nasprotno, to je praktično neobhodno. Ampak žal večini (da, še vedno) ljudi zanje angleščine ni nekaj samoumevnega. Na Liffu (kamor naj bi hodili večinoma mladi in razmeroma izobraženi ljudje) je polovica dvorane na glas vzdihovala, ker je režiser filma spregovoril par besed v angleščini, brez prevoda – med drugim tudi tri cca. 23-24 letne punce zraven mene. In to je Slovenija, kaj šele t.i. Tretji svet!? Če misliš, da je za tako stanje stvari kriv Trubar oz. lokalni jeziki, potem gledaš napačne vzroke.
    Trubar ni izumil slovenščine, ter tako obsodil Slovence na večno trpljenje – slovenščina je že bila tu, govorila jo je ogromna večina populacije. Interes oblasti, da bi ljudstvo naučil nemščine, pa se je jasno končal pri normalne funkcioniranju države in usposobljenosti kmeta da plačuje davke. Kakšno dvigovanje razgledanosti neki. Trubar tako ni nobenega na nič obsodil, ljudem je dal zgolj možnost. In to je kar precej, tudi danes, kaj šele takrat.
    Kar se tiče primerjave med Newtonom in Trubarjem, je šlo sicer za karikaturo, pa vendar: ne govorim o tem, da sta na enaki stopnički na lestvici pomembnosti, niti približno ne. Primerjava je bila takale: kar je bil Newton na področju fizike za svet, je bil Trubar na področju književnosti in kulture za Slovence.
    In kot gotovo veš ni šlo zgolj za golo “pisanje na papir”; Trubarjevo početje je naletelo na močne odzive in obsodbe s strani Cerkve, ki ji nov protestantski duh približevanja znanja preprostim ljudem ni bil ravno pogodu. Tukaj sploh ne gre za to, kdo je bil večji car in kdo lokalna zguba, kdo je imel bolj globalne, kdo pa provincialne ideje. Mimogrede, sodeč po tvojih pisanjih o Cerkvi, bi te prav gotovo močno presenetilo, kaj vse je pisal Newton. Približno 80 odstotkov njegovih spisov je namreč namenjenih teološkim razpravam o popolnem Bitju, ki zagotavlja, da je vesolje racionalno urejeno in ki stoji za vsem univerzumom. Znanstvene razprave obsegajo le dobrih 15% strani.
    Kar sem hotel reči je pravzaprav tole: Newton je seveda velik – njegova odkritja so ena izmed najpomembnejših v zgodovini človeštva in njihove posledice so spreminile tok svetovne zgodovine. A če se osredotočimo na majhen košček sveta, ki mu po takšnem ali drugačnem naključju pripadava ti in jaz, je velik tudi Trubar. Izdaja Katekizma in Abecednika sta prelomna dogodka za slovensko kulturo, katerih posledice je ravno tako čutiti še danes; ne morda na Japonskem, v Franciji ali v sosednji Italiji – toda na naju dva, ki po nekem naključju pripadava istemu narodu in govoriva isti jezik kot Trubar, so ti dogodki prav gotovo močno vplivali, pa če se tega zavedava ali ne.

    Komentar od Žiga | november 29, 2007 | Odgovori

  36. Hmm … človek se vpraša, zakaj sploh pišeš v slovenščini, če ti je tako odveč … piši pač v nemščini, pojdi živet v Nemčijo, da vsaj tvojim otrokom ne bo treba trpet tako, kot si ti, ker si se, bošček, moral naučiti par jezikov, da se lahko sporazumevaš s svetom … pravzaprav je še bolje, če greš kar na kitajsko: menda večina zemljanov govori kitajščino …

    Komentar od Gregor | marec 10, 2008 | Odgovori

  37. @Gregor: Govorim in pišem v slovenščini zgolj zato, ker je pač naključje tako hotelo. Ne vpletam nobenih iracionalnih čustev ali celo neko “višjo”, nacionalistično zavest v to dejstvo.

    Komentar od ateistek | marec 10, 2008 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: