ateistek

Od visine se zvrti

..in tezko diha.

Dovolilnico za obisk vrha Teide, sva dobila za danasnji dan in sicer od 9. do 11. ure. Zato sva se kar zgodaj odpravila iz hotela in se zacela dvigovati.

Okoli devete sva prisla do zicnice na okoli 2300 metrov. Ljudi se ni bilo veliko (delajo od 9-16h) tako da sva brez tezav nasla parkirisce in se odpravila po nakup karte. Voznja stane 24 evrov. Kasneje je to vse skupaj zaradi gnece, veliko bolj zoprno.

Po slabih 15. minutah sva bila na vrhu zicnice na 3550 metrov. Bilo je precej hladneje, okoli 8 stopinj. Vreme je bilo lepo. Zal pa je vidljivost bolj sepala. Poiskala sva pot, ki pelje do vrha (veliko je tudi drugih, vse pa so skrbno ograjene s kamni), pokazala dokumente cuvajem ter jo mahnila se 168 metrov visje. Takoj sem se zagnal v strmino. Kolega je ostal precej zadaj.

Po stotih metrih sem zacutil, da nekaj ni v redu z mojo sapo in pljuci. Zmanjkovalo mi je zraka. Vem sicer, da se zrak z visino redci, vendar tega tako izrazito nisem pricakoval na 3700 metrih. Povrh vsega pa je v mojem panicnem hlastanju po zraku zacelo grozno smrdeti po zveplu. Tudi to sem pricakoval, vendar pa nikakor ne tako zelo mocno. Zaradi vsega me je obsla slabost. Ko sem malo posedel, mi je postalo bolje. S sreci je tudi zapihal veter, ki ni nosil vonja po zveplu. Zelo pocasi sem nadaljeval se tistih 50 metrov do vrha.

Vrh je zaradi zvepla ponekod popolnoma rumen. Ponekod se tudi zakadi. Obcutek, da stojim na samem vrhu vulkana ob njegovem kraterju, je zasencil minulo slabost. No, zdaj vsaj vem, kako se pocuti prijateljica PF, ki je v visoki nosecnosti, ko pravi, da ji ze ene stopnice vzamejo sapo. 🙂   

V dolino sva se spuscala ob cudovitih in mogocnih borovcih. Tudi kolega je povedal, da zdaj veliko lazje diha. 🙂 Zelela sva videti Las Americas. Tudi sva a zal le iz avta. Mesto je zelo urejeno, tipicno turisticno, namenjeno peticnezem. Ker nikjer nisva nasla parkirisca, sva koncala v Los Cristianosu, ki lezi takoj zraven. Tam sva nekaj prigriznila in odsla iskat kaksno bolj osamljeno plazo. Nisva med tistimi, ki so radi v gneci in na umetnih plazah.

Na jugo, ob mestu El Medano sva nasla dve lepi, pesceni plazi, Tejita in Confital. Poleg lepe okolice ju krasi tudi hribcek Montana Roja, kamor se lahko pes odpravi na vrh. Ker je bilo prevec vroce in vetrovno, sva raje uzivala v polezavanju in opazovanju okolice. Veliko obiskovalcev je namrec surfalo po vodi s pomocjo manjsih padal, ki jih je gnal mocan vzhodnik. Verjetno gre za wind-surfing. Zanimiva rekreacija.

Sicer pa je jug otoka precej bolj vroc in puscavnat. Ko sva se vrnila na sever v hotel, naju je pricakalo klasicno vreme; megla v hribih in delna oblacnost v nizinah.

 p.s. vidim, da je v Sloveniji dan zalovanja. Uh, je moralo pa biti res hudo. Ze vidim politike in predstvnike RKC, kako milozvocno govorijo. Hinavska RKC ni prav nic dala, ko so jo prosili za nekaj sredstev v celjski bolnisnici za nakup nekega aparata (Stes jim je baje ponudil samo “moralno” pomoc) zdaj, ko je vse skupaj verjetno zelo medijsko podprto pa se na veliko oglasajo in kot pomagajo. Ah, vsaj se nakaj dni se mi ne bo treba ukvarjati s Slovenijo. Povedati pa vseeno moram 🙂 . 

(celoten povzetek potovanja s fotografijami tukaj)

Advertisements

september 21, 2007 - Posted by | Potovanja

Zaenkrat še ni komentarjev.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: