ateistek

Severozahod Tenerifov

Pa je minil se en dan v pohajkovanju po nadvse pestrem otoku Tenerife. Danes je bil na vrsti severozahodni del otoka.

Prvo mesto postanka je bil Ecod de los Vinos. Najbolj je znan po milenijskem drevesu, torej drevesu, ki naj bi bilo staro kar dva in pol do tri tisoc let. Ker so iz vsega skupaj naredili pravo turisticno atrakcijo, ki se ponavadi sprevrze le v kasiranje za nic dela, sva se zapeljala naprej. Ce ga pa kdo zeli “uradno” videti, bo moral najprej placati parkirisce 1 evro na uro. Potem pa se vstopnino, 4 evre.

Odpeljala sva se naprej proti Garachicu. Celo pot so naju obkrozali ogromni nasadi banan, ki so zavzemali podrocje dolgo vec kilometrov. Te sorte banan se pri nas sicer lahko dobi, so pa nezaslisano drage. Ko sem nazadnje racunal, so bile kar 5 krat drazje kot Chiquita banane, ki smo jih prisiljeni jesti zaradi dogovorne ekonomijo oz. preprecitve delovanja trga. So manjse, bolj okusne in imajo malenkost bolj trdo sredico, ki se ne spremeni takoj v kaso, ce je olupek v slabem stanju.

Garachico je lepo mestece, ki ga je v zacetku 18. stoletja skoraj unicil vulkan. Se danes se vidita dve poti lave, ki se je spuscala navzdol po hribu. Imajo tudi zelo zanimivo plazo. Labirint skalnih razjed napolnjenih z vodo. Vec ali manj je vse delo narave. V Garachicu stoji tudi grad. Vstopnina je 0.6 evra. Sicer malo vseeno bi clovek pricakoval, da bodo razstavljeni predmeti opisani tudi v anglescini. Nic od tega. Samo spansko.

Naprej sva se odpravila proti Buenavista del Norte. Ko se mesto konca, stojijo velike table, ki opozarjajo na padajoce kamenje. In res, na cesti se res lahko vidijo kosi kamnov, ki niso prav nic nedolzni. Vseeno sva nadaljevala pot naprej do skrajnega zahodnega dela otoka, kjer stoji svetilnik Teno. Pokrajina se je iz zelenih nasadov banan spremenila v puscavno, kjer rastejo le manjsi grmicki in skupki kaktusov. Ce ne bi pihalo, bi bilo zelo vroce. Tam so se nekateri tudi kopali. Lepo se vidi tudi La Gomera, se en od Kanarskih otokov.

Vrnila sva se nazaj na lokalno cesto, ki se je zacela vse bolj ozati in strmo dvigovati. Po polurnem zavijanju levo in desno, sva prisla do vasice Masca. Znana je po spicastem hribcku, ki se strmo dvigne na njenem koncu. Tudi okolica je izjemno strma in polna visokih hribov. Sirsi del tega podrocja je pred casom zajel pozar, tako da je veliko osmojene iz zgorele vegetacije. Se vedno se ponekod cuti vonj po zazganem. Sicer pa je vasica kar obiskana turisticna tocka . Obdelovalne povrsine so pod hisami tako da mora biti pridelava zaradi zelo strmega terena zelo tezavna.

Preko Sentiago del Teide sva se vrnila nazaj v hotel.

(celoten povzetek potovanja s fotografijami tukaj)

Advertisements

september 20, 2007 - Posted by | Potovanja

Zaenkrat še ni komentarjev.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: