ateistek

Severovzhod Tenerifov

Danes sva imela zelo razgiban dan. No, vsaj kar se tice prevozenih kilometrov.

Zacela sva zjutraj, ko sva se takoj po zajtrku odpravila v Santa Cruz po dovolilnico za obiska vrha Teide. Po razlagah recepcionista, sva priblizno vedela, kje naj bi urad bil.

V Santa Cruzu sva avto sva pustila na parkiriscu Plaza de Espana. Od tam je najlazje najti pisarno. Nahaja se v 4. nadstropju. Hitro sva ugotovila, da nama manjka kopija dokumentov. Seveda v pisarni ne kopirajo. Tako spet na ulico in iskati kopirnico. K sreci je bila takoj na drugi streani ulice. To delajo nalasc, ker bi radi cim bolj omejili stevilo obiskovalcev.

Po uspesno opravljeni birokraciji, sva se odpeljala proti severovzhodu otoka. Kmalu sva se ustavila na Playa de las Teresitas. Gre za umetno a vseeno lepo plazo, ki jo krasi saharska mivka pripeljana z Maroka. Kako so pripeljali vse te tone peska, mi ni jasno. Plaza je dolga vsaj kilometer. Glede na to, da je vzdolz celotnega Santa Cruza grda transportna luka, je zgledalo, kot da so se oblasti hotele tako odkupiti prebivalcem. Seveda, zgolj spekuliram. Plaza je skoraj v celoti zascitena s kamnitim nasipom, saj bi drugace mivko morje hitro odplaknilo. Plaza zgleda kot ogromen bazen.

Pot naju je peljala naprej v San Andres, kjer sva si privoscila, ne ravno poceni a okusno, kosilo. Nato sva se zacela dvigovati v hribe. Iz kaktusov in puncij, se je vegetacija vse bolj zgoscala, dokler se na koncu nisva znasla v prekrasnih gozdovih, kjer je prevladoval lovor. Prav neverjetno kaksna razlika. Zrak je bil poln vlage in vonja po razpadlem listju. Meglice, ki jih je z Atlantika neprestano priganjal vzgonski veter, so se gostile. Odvecno vlago so puscale po rastlinah. Tiste najbolj izpostavljene, so bile popolnoma mokre. Mah se je kot v trakovih spuscal z debel.

Ustavila sva se na nekaj razglednih tockah vendar sva zaradi megle bolj malo videla. Izjema je bil El Bailadero, kjer sva lahko obcudovala kar dvojni razgled na severno in juzno stran. Prekrasno. Sprehod po gozdovih je razkril celo vrsto meni neznanih rastlinskih vrst, ki so se kar gnetle v bitki, katera bo bolj uspesna (zdaj mi verjetno neoliberalci kar ploskajo 🙂 ).  Po tej botanicni idili, sva se spustila proti osamljenim vasicam (Chamonga, La Cumbrilla, Las Bodegas) in opazovala domacine, s cim se ukvarjajo, kar pridelujejo in podobno. V vasicah je vladal neverjeten mir, ki ga je zmotil le pis vetra ali zvok oddaljenega avtomobila. 

Utrujena sva se vrnila v hotel. Ze jutri nadaljujeva naprej. Veliko je se “materijala.” Baterijo v fotoaparatu polnim skoraj vsak dan. 

(celoten povzetek potovanja s fotografijami tukaj)

Advertisements

september 18, 2007 - Posted by | Potovanja

2 komentarja »

  1. Hvala za razglednici, božanski sta. Povsem razumem tvojo razglednično dilemo. 🙂

    Sem ju že primagnetila na hladilnik, boš videl, ko se vrneš. 😉

    Komentar od PF | september 19, 2007 | Odgovori

  2. He,he..Sem vesel. Veckrat se spomnim nate :).

    Komentar od ateistek | september 21, 2007 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: