ateistek

Stara Fužina, Planina na jezeru, Koča pri triglavskih jezerih

Spet je bilo nekaj lepih dnevov, ko se mi zazdi, da je greh sedeti doma in buljiti v monitor (zakaj vsi rečejo buljiti v računalnik, če tega dejansko nihče ne počne?) ali kakšno drugo nekoristno dejavnost. Meterologi so napovedali lep dan. To je kolega, ki z menoj ponavadi obiskuje hribe takoj motiviralo, da mi je poslal SMS, če greva kam višje.
In tako sva naslednji dan ob sedmih zjutraj, spet prepozno, vozila proti Bohinju. Gneče ni bilo. V Bohinju naju je pričakala megla, ki se je kaj hitro razkadila in razkrila vse lepote bohinjske doline in jezera, ki se jih prav nikoli ne morem dovolj nagledati. Vedela sva, da na izbrani cilj peljeta dve poti, vendar sva vseeno stopila do turističnega biroja v Bohinju (takoj poleg Mercatorja ob glavni cesti), kjer nama je prijazna uslužbenka predstavila pot in svetovala katera je manj strma.

Odločila sva se zapeljati do Stare Fužine, nato pa proti Planini Blato namesto bolj strme poti preko Komarče.
Tam naju je pričakal mladenič, ki je pobiral cestnino. Celih 10 evrov. Po negodovanju sem plačal. Negodovanje sem še nekaj časa nadaljeval, saj je bila makadamska cesta ponekod zelo razbrazdana in polna udolbin. Po polurnem “jahanju,” sva prišla do velikega parkirišča, kjer se je cesta končala. Bilo je skoraj polno avtomobilov, ljudi pa nikjer. Zgledalo je, da že vsi veselo lazijo po hribih, midva pa šele prihajava.

Takoj sva zagledala smerokaze. Vedela sva, da jo morava mahniti v smeri Planine pri jezeru (1453m). Širša gozdna pot, ki je na trenutke bolj spominjala na zoprno melišče, se je takoj začela dvigovati. Počasi a vztrajno sva pridobivala na višini. Mešani gozd je počasi prešel v smrekovega. Po poti je bilo vse več kravjih iztrebkov, ki niso bili kompaktni kot ponavadi ampak so se vlekli po poti kot bi jih nekdo polil. Očitno je imela ta krava drisko. 🙂

Po slabi uri sopihanja po gozdu, se je pred nami odprl neverjetna gorska impresija. Planinska koča, pod njo nekaj manjših koč in okroglo, zelenkasto jezero v zakulisju katerega so se dvigovale visoke, temne smreke. Krave, telički in nekaj bikov se je mirno paslo po pokrajini. S premikanjem so povzročali zvonjenje zvončkov, ki so jih nosili okoli vratu. Prav vsaka žival ga je imela. Vedno sem bil prepričan da zvon ponavadi nosi le ena krava.

Po občudovanju Planine pri jezeru, sva se odpravila v kočo in si privoščila joto, sendivče s črpalke pa spravila za kasneje. Ponovno sva vprašala za smer in starejša natakarica nam je prijazno ne le razložila na karti ampak celo narisala, kam je potrebno iti:) Preden sva odšla, je rekla, naj se ji oglasiva, ko bova nazaj. Kar sva, mnogo kasneje tega dne, tudi storila.

Naslednja postaja je bilo Dedno polje, ki je bilo oddaljeno okoli pol ure stran. Tam je bilo spet nekaj gorskih koč, Prodajali so tudi kislo mleko ampak si ga nisva privoščila. Nato je šla pot do Ovčarije, planote poraščene z ruševjem in preko Prodov v smer končnega cilja. Na tej poti sva lahko uživala razgled proti bohinjskim goram, se posladkala z bolj kislimi borovnicami in med hojo, z visokih krošenj poslušala oglašanje raznih ptic oz. njihovih glasnih, lačnih mladičev.

Po dobrih treh urah, ki sva jih potrebovala od Planine pri jezeru oz. štirih, če štejem od parkirišča, sva zagledala cilj, kočo in prvo triglavsko jezero. Prekrasen prizor, ki je navduševal. Jezero je zgledalo precej plitko, na otip mrzlo in kristalno čisto. Zaradi nizkega vodostaja je bilo razdeljeno na dva dela. Od tod tudi ime Dvojno jezero. Na bregu sva si privoščila še malico in nadvse prijetno siesto, ki je trajala krepko dlje kot običajno, eno uro. Sicer je bila nekoliko moteča zaradi žuželk, ki so neprestano brenčale okoli ušes ali se sprehajale po koži ampak nič zato. Če je veter zapihal dovolj močno, je nabrazdal površino vode in ustvaril majhne valove, ki so se ob nežnem ozvočenju razblinili ob kamenje. Ta zvok se mi je zdel nepopisno pomirjujoč.
V tem mrzlem jezeru se je neka planinka celo okopala.

Koča, ki leži na 1685 metrov, je bila, glede na razmere, zelo dobro založena. Gosti so bili večinoma nemško govoreči, nekaj je bilo tudi Štajercev in Primorcev.
Za kočo leži še eno majhno, umetno, akumulacijsko jezero, Močivec. Iz njega koča uporablja vodo, ki je tudi pitna. Sicer pa sva v njem videla razpadajočo nogavico. 🙂
Nad kočo se krasno vidi Malo in Veliko Tičarico, ki se strmo dvigujeta v nebo. Ena izmed njiju je okrašena z zanimivimi, rumenimi luknjami v skali.
V koči sva si še privoščila nadvse okusen zavitek in pivo, sproščeno pokramljala z natakarico (nočitev stane slabih 17 evrov na osebo, potrebna je najava nekaj dni prej, sploh če gre za vikend) in se odpravila nazaj.

Povratek je šel delno po drugi poti in sicer preko prevala Štapce. Potrebno se je bilo dvigniti okoli 200 metrov. Pot je bila strma, ponekod tudi z zajlami. Zadihana in mokra pod ruzaki, sva prišla do vrha prevala, kjer je res čudovit razgled nazaj na kočo in Dvojno jezero. Od tam sva se spustila proti Ovčariji in se priključila na isto pot po kateri sva prišla.

Skupaj s počitkom, brez vožnje, nama je izlet vzel okoli 9 ur. Vidno utrujena sva se vrnila v Ljubljano, ko se je že spuščal mrak z obljubo, da morava iti spet in si ogledati še ostala jezera. Seveda z nočitvijo v koči.

bodeča neža Dedno polje Dvojno jezero Dvojno jezero2 Dvojno jezero s Štapc Jezero na Planini Krave na Planini pri jezeru Ovčarija Pogled proti koči na triglavskih jezerih Pot po Prodih Smerokazi na Ovčariji teliček Tičarica začetek poti Tabla z opisom Dvojnega jezera

Advertisements

avgust 30, 2007 - Posted by | Hribolazenje

2 komentarja »

  1. 10 Evrov je čisto odiranje. Težko se jim pa izmakneš, ker so Bohinjci pri rampi baje že pol petih zjutraj, da je ne bi kdo…..
    Kopanje v Triglavskih jezerih je-mislim- prepovedano. Če je bila tujka, mogoče ni vedela, ker se sploh ne spomnim, če je kako obvestilo…
    Lep izlet. Pred oktobrom ne bom utegnil. Takrat je sicer najlepše, le koča je že zaprta.

    Komentar od Dikembe | avgust 31, 2007 | Odgovori

  2. To o kopanju nisem vedel…Obvestil nisem videl nikjer.

    Komentar od ateistek | avgust 31, 2007 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: