ateistek

Neoliberalci uničujejo zdrav kapitalizem

Uncle Sam Govorim o ljudeh, ki sami praviloma ne bodo nikoli na lestvicah najbolj bogatih ljudi. Čutijo pa poslanstvo, da na vsakem koraku zagovarjajo pravila družbe po merilih lastnikov kapitala oz. uspešnih, kot jim pravijo. Lahko jih poimenujem kot janičarje najbolj premožnih ljudi. Oprode, ki delajo “terensko delo” najbolj bogatim. Nekdo bi jim zato pripisal še dobrodušnost.

Pri nas so se pojavili v drugi polovici devetdesetih let. Podobno se je zgodilo tudi v drugih postsocialističnih državah. Njihova največja baza je danes stara od 30 do 40 let. Večina jih izhaja iz urejenih družin, so visoko izobraženi ljudje, karieristi. Nekateri čutijo fanatično potrebo po prepričevanju ljudi v njihov prav, ki je edini možen. Poznamo jih nekaj, kaj ne? Težko jih je ne opaziti.
Skupna točka vsem je potreba po gledanju in presojanju sveta iz svojih praviloma ugodnih razmer srednjega, višjega sloja, če si smem sposoditi avtomobilske kvalifikacije. Ker je njim uspelo (pustimo razloge, ker se z njimi ne ukvarjajo), postane nelogično da tudi drugim ne bi. Tako se ujamejo v psihološki trik, ki jih dvigne nad pravo presojo družbene realnosti.

Ideološko so zelo blizu ameriškemu republikanizmu. Velik zgled sta Ronald Reagan in Margaret Thatcher.

Kljub zagovarjanju svobode in demokracije, se zelo težko sprijaznijo z obstojem institucij delavskega razreda. Tako so izrazito negativno nastrojeni do sindikatov, saj vsako pozivanje na legitimno varovanje pravic te skupine ljudi za njih izzveni kot levičarsko komunistična onanija. Marx je med najhujšimi zločinci. Levičarska opredelitev je lahko le skrajna. Pravzaprav se prav vsako javno opozarjanje na pravice delavstva, demonizira s komunističnim predznakom. Delavci, ki so praviloma le strošek, se morajo navaditi na popolno prilagoditev delodajalčevim zahtevam in biti disciplinirani. Morebitne travme, ki bi iz tega izhajale naj pripišejo sebi in svoji nesposobnosti opravljati boljše poklice. Vsak si je izključno sam kriv za svojo življenjsko situacijo. To je nekaj brezkompromisnih, krutih cinizmov, ki so jih polni zaradi iracionalnega sovraštva delavskega razreda sploh tistega manj kvalificiranega, ki ga je zaradi večje ranljivosti tudi najlažje zaničevati.

Ljudi, ki jim ni uspelo v življenju in so se zaradi raznoraznih razlogov znašli na robu družbe, praviloma prekvalificirajo v lenuhe in nesposobneže. Ravno tako ne prenašajo umetnikov oz. tistih med njimi, ki nimajo vgrajene komercialne note. Vsi ljudje, ki niso v tej družbi uspešni po tovrstnih principih, ogrožajo t.i. ekonomsko svobodo.
Socialna pomoč se jim zdi potuha delomrznežev in popolnoma nepotrebna postavka v proračunu, ki preko polnjenja z davki, dodatno obremenjuje bogate oziroma t.i. uspešne, ki bi lahko brez takšnih uteži države bili še bolj uspešni. Tako bi družbo še hitreje gonili v prihodnost, njihovo nepredstavljivo bogatstvo in moč, ki se lahko usmeri v napačno smer pa so le postranska, nepomembna zadeva. Ne zanimajo jih pojmi, kot so večanja družbene razslojenosti, družbena odgovornost ali civilizacijski minimumi. Gre le za ostanke socialističnih relikvij, ki jih morajo financirati uspešni. Razvoj družbe jim predstavlja znesek namenjen investicijam in ne stanje življenjskih razmer ljudi. Ker državni proračun jemljejo kot nepravičen izplen bogatim, si ga zato lastijo pri presojanju kam vse bi moral biti takšen denar usmerjen. Tako izničujejo tudi pomen volitev, ki določajo, kdo naj bi to delal.

Njihovi bogovi so torej zelo bogati posamezniki, ne glede na to, kako so prišli do bogatstva. Če kdo podvomi v poštenost, mu očitajo zavidanje. Bogati sloj ljudi imajo tudi za nadpovprečno inteligentne, saj drugega kot sposobnost pridobit si čim več denarja, ne cenijo oz. ni vrlina.
Svoje razmišljanje tretirajo kot sodobno, čeprav je v svojem bistvu še najbolj podobno časom začetkov kapitalizma. Edino praktično nezmotljivo načelo pravičnosti in resnice sveta, je trg in njegove lastnosti. V družbi bi, po njihovem, moralo obstajati samo tisto, kar lahko trg upraviči. Vse ostalo je nepotrebno in predstavlja nevarnost za prisesanje na državni proračun. Idealno okolje je okolje brez davkov, saj bi morala tudi država iti na trg.

Še nekaj neoliberalnih resnic najbolj skrajnih zagovornikov:
bolje je ne posegati v realnost tudi če je ne vem kako kruta, saj je ta vedno le odraz človeka in se bo ponavljala. Prevedeno v ekonomsko govorico, je potapljajočega bolje pustiti da se utopi, saj je dovolj tistih, ki znajo plavati.
Vsaka stvar bi morala imeti svojega lastnika, tudi zrak.

Nekateri med njimi občudujejo RKC sploh, če jo primerjajo z državo. Sicer so proti njenemu proračunskemu financiranju, predstavljajo pa jo kot zelo uspešen primer dobro organizirane institucije, ki je obogatela pa čeprav je to le pravljičarstvo na eni in naivnost na drugi strani. Torej, spet spoštovanje bogatstva kot vrednostne avtoritete.

No, ker ni vsaka stvar le črna ali le bela, je nekaj stvari, ki bi jim lahko prikimal:

Kmetijstvo na trg in ukinitev subvencij.
Gledanje na nacionalno sfero, podobno kot politiki, le preko individualnih koristi.
Cerkev in razne hokus pokus ideologije stran od proračuna. Ker gre ravno tako za industrijo, naj jih financirajo tisti, ki si želijo njihovega obstoja.
Večja odgovornost države in absolutna transparentnost pri porabi sredstev državljanov, ki jih poberejo z davki.

In trditev, ki je popolnoma nesprejemljiva:

Vsi imamo enake možnost;
najbolj bebava trditev, ki popolnoma degradira vse človekove lastnosti, ki nimajo veliko skupnega s pridobivanjem premoženja. Da o dedovanju, ki izniči take trditve že takoj v startu, niti ne govorim. Ravno tako o našem materialnem uspehu lahko odloča socialni sloj iz katerega izhajamo, geografska lokacija, zdravstveno stanje, splet življenjskih okoliščin na katere ne moremo vplivat….

Pravzaprav je take ljudi zanimivo poslušat, saj sploh ne vidijo, da lahko njihova stališča pravzaprav težijo k monopolu oz. uničenju kapitalizma. Nosilcu kapitala bi prepustili svobodno voljo. Takrat bo tudi njihova t.i. ekonomska svoboda še težje dosegljiv ideal, saj bo imel višjo ceno, kot jo lahko ima v zdravem, družbeno odgovornem kapitalizmu. Čim večjo družbeno moč ima lastnik kapitala, bolj je samozadosten pri svojih odločitvah in lažje diktira saj trg vse manj deluje oz. v monopolu se celo zaustavi. Velikemu kapitalu svobodni trg v resnici sploh ne ustreza. In tako bo tudi janičarju liberalcu na koncu dal le toliko, kot je to nujno ne glede na to ali to ustreza njegovim predstavam o ekonomski svobodi ali ne. Poznamo modrost, da se pri denarju vse neha. Tudi ljubezen lastnika kapitala do ubogega “ritolizniškega” liberalca.
Upam, da ne bo kdo vse skupaj razumel, kot da je potrebno lastniku kapitali odvzeti vse moči. Nikakor! Ta neživljenjski scenarij smo poznali v prejšnjem sistemu in je druga skrajnost.

Darvinistični model ekonomije, kjer močnejši žre šibkejšega, ne more biti civilizacijska norma. Bogati je družbi, ki ga je naredila bogatega, dolžan, zaradi relativne redkosti dobrin, nekaj vrniti. Namreč, v vsakem trenutku je pač le določeno število dobrin dosegljivih ljudem in niti ene več. Družba, kjer bi bili vsi milijonarji pač zato ni mogoča. Za vse ni dovolj. In kdor ima možnost prilastiti si več, je odgovoren nekaj tega družbi vrniti, saj je odvzel možnost drugemu. Nekdo bo rekel, da vse vrne s tem, ko zaposli ljudi. Vendar pozablja, da mu ravno ti ljudje pomagajo, da ustvari več kot ga stanejo. Torej družbi v resnici ne vrne nič.

V vsaki družbi, ne glede na njene lastnosti, na materialno površje splavajo nekateri posamezniki. Zato je strah, da bi pravih bogatašev zmanjkalo, neutemeljen. Večji kot je neki trg, bolj bogati bodo. Več kot jih bo, manj bo posamezni štrlel iz njihovega visokega povprečja in obratno.
Če se bo država, ki bi morala skrbeti tudi za ljudi, ki nimajo možnosti ali preprosto ne znajo biti uspešni, spremenila v servis lastnikov kapitala, bo izumrla, saj bo s tem izgubila eno svojih primarnih funkcij. Država bi morala biti evolucijska zaščita šibkejših v tem večnem boju človeštva za materialne dobrine in odnose, ki jih tak boj diktira. V nekem roku, ki se vse hitreje krajša, smo tako ali tako pogubljeni zaradi nedefiniranega, kratkovidnega razmerja do narave. Ampak to je že druga zgodba.

Advertisements

avgust 27, 2007 - Posted by | Slovenija

39 komentarjev »

  1. krasno branje.

    Komentar od kvisnar | avgust 28, 2007 | Odgovori

  2. Možnosti so že enake, verjetnosti pa precej različne!

    Komentar od crko | avgust 28, 2007 | Odgovori

  3. S prvimi odstavki tvojega zapisa se pretežno strinjam, in mislil sem že, da ti je uspelo napisati nekaj pametnega. Potem pa iz stavka v stavek drsiš v čedalje hujše skrajnosti. Zagrešiš eno najbolj bednih logičnih napak, ki se pojavlja v političnih debatah, in sicer je to Straw Man. Če bi na začetku zapisa še lahko našel konkretno osebo, ki ji lahko pripišeš očitana stališča, pa v nadaljevanju to postane docela nemogoče. Sam se sicer nimam za liberalca/libertarca, vendar pa na primer že vem, da niso apriorno proti socialni pomoči. Vsekakor se zavzemajo, da bi bila pomoč šibkejšim bolj učinkovita, predvsem pa, da socialne pomoči ne bi prejemali tisti, ki je v resnici ne potrebujejo. Tudi sam sem proti, da se višjemu socialnemu sloju subvencionira koncertne in operne predstave v Cankarjevem domu … Da ne govorimo o skrajno neumnem sistemu v primeru slovenskih vrtcev, ki jih ta isti veselo zlorabljajo. Tega je še veliko, ampak povprečni državljan – kakor tudi povprečni pisec dnevnika – se s temi vprašanji ne ukvarja. Povprečnemu so pretežka.

    Komentar od ervinator | avgust 28, 2007 | Odgovori

  4. Nič si nisem zmislil, celo trditev o privatizaciji zraka ne. Imen ne bom omenjal. Je otročje lahko najti koga, ki bi temu ustrezal. No vsaj nam, ki živimo v Sloveniji, kjer je nemogoče najti aktivne liberalce, ki bi gledali prizanesljivo na socialne pomoči…Jaz ga še nisem srečal oz. bral.

    Komentar od ateistek | avgust 28, 2007 | Odgovori

  5. Meni se zdi imenitno napisano. No ja, Nemčija recimo, vlaga v svoje kmetijstvo kar tako, za vsak primer, če pridejo slabi časi, a to je že druga zgodba. Pri nas se na račun “škode zaradi suše ali toče” prerazdeli verjetno mnogo preveč denarja.

    Komentar od A | avgust 28, 2007 | Odgovori

  6. Kar sem zgoraj napisal o socialnih pomočeh, se direktno nanaša na to, kar sem do sedaj prebral pri Tomažu Š. in Miću M. Sumim, da bi ti nekatere od očitanih stališč “otročje lahko”, vendar napačno pripisal prav tema dvema.

    Komentar od ervinator | avgust 28, 2007 | Odgovori

  7. B.R.A.V.O. !

    Komentar od brezno | avgust 28, 2007 | Odgovori

  8. Torej, ervinator, omenjenima osebkoma, ki si jih sam omenil, socialna pomoč “ni potuha delomrznežev in popolnoma nepotrebna postavka v proračunu”? Da ali ne?

    Komentar od ateistek | avgust 28, 2007 | Odgovori

  9. Za “potuho delomrznežem” ne vem, sem pa prepričan, da zanju to ni “popolnoma nepotrebna postavka v proračunu”.

    Komentar od ervinator | avgust 28, 2007 | Odgovori

  10. odlično napisano. bravo…

    Komentar od blogar | avgust 28, 2007 | Odgovori

  11. Super napisano!!!!

    Komentar od foka | avgust 29, 2007 | Odgovori

  12. mimogrede Tomaža Š. osebno poznam, zelo ceni uspešne evropske modele liberalizma; irski, britanski, islandski, švicarski liberalizem, delal je namreč v Švici

    imaš morda občutek, da se v VB, Irski, na Islandiji ali v Švici kaj podira zaradi tam apliciranega liberalizma?
    http://www.heritage.org/research/features/index/countries.cfm

    Komentar od rule breaker | avgust 31, 2007 | Odgovori

  13. Nimam občutka, da je v VB, Irski, na Islandiji ali v Švici kaj apliciranega liberalizma njegovih večinoma skrajnih slovenskih zagovornikov.
    Ne razumem zakaj si mi ponudil lestvico držav z “ekonomsko svobodo”. Liberalci vendar znajo poskrbeti zase, kar pomeni, da se jim ni noben problem preseliti tja, kjer je ta svoboda višja. Drugače jih lahko smatramo za nesposobne,ne?

    Komentar od ateistek | avgust 31, 2007 | Odgovori

  14. Že ervinator je te opozoril na straw man logično napako, zopet si jo naredil. Stara navada železna srajca?

    Druga pripomba o odselitvi pa je red herring (no, pa se boš naučil še ene logične napake).
    http://www.nizkor.org/features/fallacies/red-herring.html

    Namen lestvice je bil ti pokazati, katere države so najbolj liberalne, govorimo namreč o ekonomski svobodi, ki je poglavitna sestavina liberalizma. Vsaj to veš, kaj sploh je in kaj ima skupnega z liberalizmom? Zdi se, da ti povezava med ekonomsko svobodo in liberalizmom ni najbolj jasna.

    Komentar od rule breaker | avgust 31, 2007 | Odgovori

  15. Ne, anonimnež, kaj ti ni že dolgo jasno, da nimam pojma o ničemer? Ti pa še kar vztrajaš in se trudiš. Celo zastonj, kar bi pravemu liberalcu, kot si sam, že dišalo na socializem. Priznam, nikoli ne vem o čem razpravljam, saj nimam sploh s čim misliti. Zdaj si me naredil tako hudo zakompleksanega, da si sploh ne upam objaviti novih postov brez tvojega žegna.

    p.s. moj dragi voditelj, usmili se me in mi pusti telefonsko, da te pokličem, ko bom potreboval tvoj nasvet kako razmišljati pri novem postu. Preprosto sem nemočen. Saj me ne boš zavrnil, kaj ne?

    Komentar od ateistek | avgust 31, 2007 | Odgovori

  16. Brejker, daj še meni telefonsko. Takim brilijantnim umom se preprosto ne morem upreti.

    Komentar od francl | avgust 31, 2007 | Odgovori

  17. Ervinator, slabo si prepričan. Beri malo več elektronske Finance, sploh kolumne, ki imajo tako veliko vrednost, da so celo zastonj, he,he..Veseli so prav vsakega klika svojim klovnom, ki s kolumnami kar tekmujejo kdo bo bolj zabaval občinstvo.

    Komentar od ateistek | september 1, 2007 | Odgovori

  18. Finance berem, na njihovi spletni strani sem že nekaj let registran. A če si se že potrudil, da si navedek postavil pod narekovaje, bi bil lahko še toliko korekten, da navedeš povezavo na članek ali pa vsaj naslov članka in datum. Sicer je in bo videti, da si vse samo izmišljaš …

    Komentar od ervinator | september 1, 2007 | Odgovori

  19. Prav, pa naj bo tako videti, da si zmišljujem, ko trdim, da je pravim liberalcem socialna pomoč “popolnoma nepotrebna postavka v proračunu”. Kaj ko bi ti meni dokazal nasprotno?

    Komentar od ateistek | september 1, 2007 | Odgovori

  20. “Prav, pa naj bo tako videti, da si zmišljujem, ko trdim, da je pravim liberalcem socialna pomoč “popolnoma nepotrebna postavka v proračunu”.”

    Seveda si zmišljuješ. Še več, nočeš objaviti povezave na programa liberalcev, ki to tudi dokazuje.
    http://www.liberalci.eu/

    Komentar od rule breaker | september 1, 2007 | Odgovori

  21. Ni bilo objavljeno, ker je šlo očitno avtomatično pod spam, ki ga vsakodnevno brišem.

    “Tistim, ki zaradi napačnih življenjskih odločitev niso sposobni poskrbeti zase, pa zagotavlja začasne socialne ugodnosti – če zanje obstaja soglasje, ki vključuje tudi tiste, katerih svoboščine so zaradi tega omejene.”

    Povedno drugače, če si nekdo želi socialne pomoči, ker ne zna živeti po predstavah liberalcev, bi o tem morali odločati vsi oz. bi moral “napačni” zbuditi usmiljenje vseh….
    Tisti “katerih svoboščine so zaradi tega omejene”, bi očitno morali imeti neko svoje telo enakovredno državi, ki bi vsakega prosilca za socialno pomoč poslala k njim, da presodijo. Absurd! Ponižujoče! To je še hujše kot sem napisal sprva.

    Komentar od ateistek | september 1, 2007 | Odgovori

  22. I rest my case.

    Komentar od rule breaker | september 1, 2007 | Odgovori

  23. Kaj ko bi ti meni dokazal nasprotno?

    In po temle vse nadaljnje odgovore brišeš, ali kako?
    ROFL

    Komentar od ervinator | september 2, 2007 | Odgovori

  24. Tvoj zgornji mail sem našel pod spamom tako da mi ne pripisuj brisanja. Zgleda da wordpress več ne loči kaj je spam kaj so pa komentarji.

    Torej, ja, dokaži, da so liberalci za socialne pomoči. Če pogledaš post št. 21, kjer je copy/paste tega kako si oni predstavljajo dodeljevanje socialnih pomoči, vzet iz njihove spletne strani, mi boš to zelo težko dokazal. Pač, dejstvo je, da občutek za socialo ni v domeni liberalcev in njeno podeljevanje skušajo blokirati v sami kali s takimi določili. Navzven pa tega seveda ne priznajo.

    Komentar od ateistek | september 2, 2007 | Odgovori

  25. ateistek, jemanju denarja proti volji lastnikov denarja (vseeno, kdo je to) se reče kraja, jasno je, da morajo tisti, ki plačujejo za različne storitve države, najprej soglašati s tem

    etika pač ni enako kraja in razdeljevanje tujega denarja, kot si predstavljate levičarji 🙂

    priporočam ti, da si kaj prebereš o negativni in pozitivni svobodi ter paradoksih slednje. Liberalci podpiramo negativno svobodo, levičarji pa pozitivno, z vsemi paradoksi, ki potem izidejo iz tega.
    http://www.google.si/search?q=positive+negative+liberty

    In btw, meni je vseeno, za kaj se boste odločili v Sloveniji, saj boste morali sami živeti s sistemom, za katerega se boste odločili. Samo ne potem jokcat, kako si mlade DELOVNO AKTIVNE družine iz svojega dela ne morejo zaslužiti za stanovanje, ker v liberalnih državah si ga namreč lahko.

    Komentar od rule breaker | september 2, 2007 | Odgovori

  26. —ateistek, jemanju denarja proti volji lastnikov denarja (vseeno, kdo je to) se reče kraja, jasno je, da morajo tisti, ki plačujejo za različne storitve države, najprej soglašati s tem—

    In kako bi to organiziral v praksi? Kot neko samooklicano telo uspešnih, ki bo odločalo o vsakem prosilcu socialne pomoči posebej, če je upravičen do nje? Če tako, je to fašizem.

    —-etika pač ni enako kraja in razdeljevanje tujega denarja, kot si predstavljate levičarji—-

    Seveda je. Le kaj je bolj etičnega v tem, da nekdo, ki ima viške le del teh nameni drugemu, ki mu ni uspelo? Konec koncev je to dolžan, saj je premalo ustvarjenih dobrin, da bi vsi imeli dovolj. In ker ima on toliko, je onemogočil mogoče tisočim drugih, da bi imeli skupaj toliko kot on…

    Vem ,da je tebi vseeno kaj se bo dogajalo v Sloveniji, saj si pravi libertarec, kar pomeni, da imaš dovolj sposobnosti, da se preseliš in normalno zaživiš tam, kjer boš imel več t.i. ekonomske svobode, torej v Hong Kong, Singapur ali ZDA. Sem mislil, da si že zdavnaj šel. Pošlji kako kartico:)

    Komentar od ateistek | september 2, 2007 | Odgovori

  27. Glede na to, da svoj komentar ob objavi takoj zagledam, potem pa čez dan izgine, je šlo dejansko za cenzuro – in tistega odgovora še vedno ni. Skratka, povedal sem ti, da jaz pač ne bom dokazoval, da je tvoja izjava izmišljena, če pa si izjave nisem jaz izmislil.

    Glede tvoje interpretacije v odgovoru št. 21 pa je dovolj jasen komentar rule-breakerja. Po vsem, kar si pokazal, se glede logike oziroma dokazovanja ni vredno truditi več od tega.
    ROFL

    Komentar od ervinator | september 3, 2007 | Odgovori

  28. Ervinator, brez zamere ampak ne ženem si preveč k srcu tvoje mnenje. Lahko me imaš za lažnivca kolikor te je volja…Vseeno mi je.
    Tvojega pokroviteljskega načina komentiranja, kjer hočeš z menoj opraviti z neke “intelektualne “distance sem pri tebi že navajen..Da si takšen, sem videl že prej iz tvojega bloga, kjer navajaš linke drugih ljudi pod oznako “v glavnem neumnosti”. Ampak to je tvoja stvar zame pa ima veliko sporočilno vrednost.

    Veliko sreče pri hujšanju.

    Komentar od ateistek | september 3, 2007 | Odgovori

  29. Nimam te za lažnivca, saj ne trdim, da lažeš. Ampak, pač, nič ne veš. 🙂

    P.s.: Zakaj daješ “intelektualno distanco” pod narekovaje? Tega izraza sam še nikoli nisem uporabil. Ti moram to dokazati? ROFL

    Komentar od ervinator | september 3, 2007 | Odgovori

  30. Če smo povsem natančni: nikoli prej razen v zgornjem p.s. 🙂

    Komentar od ervinator | september 3, 2007 | Odgovori

  31. V narekovajih je zato, ker v resnici ni intelektualna.

    Če nič ne vem, potem si končno najdi nekoga, ki ti je enakovreden in debatiraj z njim. Sploh obstaja kdo tak?

    Komentar od ateistek | september 3, 2007 | Odgovori

  32. Sploh obstaja kdo tak?

    Brez skrbi, tudi takšni obstajajo, ki kaj vejo. Debatiram pa tam, kjer mi paše.

    Tvoj spletni dnevnik ni prvi, kjer mi kdo poskuša ukazovati. 🙂

    Komentar od ervinator | september 3, 2007 | Odgovori

  33. Ker sem bil omenjen z imenom in priimkom, dajem poljudno pojasnilo citiranega dela programa Liberalcev (politicni programi so kot ustave, potrebujejo interpretacijo).

    Del programa o socialni drzavi (II. del) se zacne z odstavkom –

    “Naloga vseh državljank in državljanov Slovenije je, da se trudimo po svojih najboljših moceh poskrbeti zase v okviru pravne države in spoštovanja enakih prizadevanj drugih.”

    ta tocka poudarja, da socialni drzavi najbolje pomagamo tako, da sami poskrbimo zase; to pa moramo storiti po zakoniti poti.

    To pomeni, da je naloga tistih, ki menijo, da niso dovolj dobri za skladiscnika in to zavrnejo (druge Slovenke in Slovenci so lahko skladiscniki, oni pa da ze ne bojo), ceprav nimajo druge priloznosti da delo sprejmejo.

    Socialne podpore so za revne, ne za lene.

    Hkrati ta tocka poudarja, da se moramo VSI truditi po svojih najboljsih moceh (preveckrat se zgodi, da se takrat, ko je treba placati racun za kaksno socialno ugodnost kdo naredi Francoza in z roko pokaze na najbolj ustvarjalne, da naj kar oni placajo). VSI.

    “Naša vizija je socialna država, ki ne temelji na konfliktu med njenimi placniki in porabniki, ampak na trajnem in pristnem interesu vseh državljank in državljanov. Prizadevamo si za nov dogovor med državljankami in državljani, ki bo omogocil izgradnjo takšne socialne države, v kateri bomo vsi prepoznali dosti vec prednosti in zadovoljstva kot pomanjkljivosti in bremen.”

    Ta odstavek zavraca razredno bojevnistvo kot ideologijo, ki unicuje podporo za socialno drzavo.

    Kadar se socialna drzava izpridi v socialisticno, najbolj ustvarjalni to vidijo. Nekatere izmed njih celo demoniziranjo kot nekaksne analogije nekdanjim “razrednim sovraznikom”. Zato tega vec ne podpirajo. Ker socialisticna drzava nima podpore svojih najpomembnejsih protagonistov – to je tistih, ki jo placajo – je bistveno manj ucinkovita, saj se vzpostavlja na silo.

    Kot alternativa socialisticni drzavi je v programu ponujena socialna drzava, ki angazira vse drzavljanke in drzavljane (vkljucno z najbolj ustvarjalnimi).

    V nadaljevanju programa pise…

    “Socialna država ne sme biti kletka, ki bi državljankam in državljanom omejevala zivljenjske izbire, temvec varnostna mreža, ki nas ujame, ce nam v življenju kdaj spodrsne.”

    s tem se ponovno poudari, da socialna drzava ni isto kot socialisticna drzava. Socialna drzava odpravlja revscino. Njeni zagovorniki niso bojevniki proti nadpovprecju in ustvarjanju presezkov in razumejo, da so socialne ugodnosti ugodnosti – pomoc, ki jo dobivajo od drugih ljudi in ne nekaj, kar je od boga dano.

    V nadaljevanju programa sledi opis situacij, v katerih je socialna drzava brezpogojno na voljo.

    “Njeno poslanstvo je skrb za bolne, nemocne, onemogle in invalide.”

    …te skupine, ki vkljucujejo otroke (nemocne), ostarele (onemogle), bolne in invalide so delezne brezpogojnih socialnih ugodnosti; saj je jasno, da si same ne morejo pomagati.

    “Tistim, ki zaradi napacnih življenjskih odlocitev niso sposobni poskrbeti zase, pa zagotavlja zacasne socialne ugodnosti – ce zanje obstaja soglasje, ki vkljucuje tudi tiste, katerih svobošcine so zaradi tega omejene”

    …te skupine pa niso delezne brezpogojnih ugodnosti. To, da soglasje vkljucuje tudi tiste, katerih svoboscine se zaradi tega omejuje pomeni zavracanje socializma v vseh pojavnih oblikah, vkljucno z demokraticnim socializmom.

    Socialisticna drzava (imenovana tudi velikosocialna drzava) je taksna, ki jo s preglasovanjem vzpostavljajo neto prejemniki iz proracuna in tisti, ki vanj ne vplacujejo omembe vrednih prispevkov. Ni utemeljena na solidarnosti, ker tisti, ki glasujejo zanjo tako ali tako nimajo nicesar, kar bi prispevali., Gradijo jo na interesu volilk in volilcev maksimizirati dobicek z minimalnim vlozkom. Upajo, da bodo “tapravi” na vrhu prerazporedili denar in zanj ne bo treba delati.

    Liberalna pot je drugacna. Mi iscemo soglasje pri placnikih. To seveda ne pomeni soglasje do zadnjega cloveka, ampak, da je socialna drzava toliko pravicnejsa, kolikor sirse je soglasje njenih placnikov zanjo.

    Da bi to dosegli jo moramo narediti taksno, da jim bo cimbolj privlacna. To pa bo, ce bo ucinkovita.

    “Socialne ugodnosti ne smejo omogocati višje kvalitete življenja, kot jo uživajo tisti, ki skrbijo sami zase brez državne pomoci.”

    Tu ni kaj pojasnjevati. Tistim, ki imajo vec od sociale kot od dela se ne izplaca delati.

    “Delujoca socialna država ni izraz zavisti, temvec socutja in pripravljenosti vseh, da uresnicujemo naše skupne interese – spoštovanje clovekovega dostojanstva, stabilnost družbe, visoko zaposlenost, konkurencno okolje za ustvarjanje in prijeten dom za vse državljanke in državljane.”

    Cilji socialne drzave in razlaga, zakaj jo imamo in zakaj jo gradimo. Imamo jo zato, ker si jo zelimo. Ne zaradi socialistov ali razrednih-bojevnikov. Zelimo pa si jo zato, ker zagotavlja tisto, kar nam nekaj pomeni.

    Clovekovo dostojanstvo (ker smo socutni in ker se vsak izmed nas lahko znajde v tezki situaciji), stabilnost druzbe (ker imamo druzine in si zanje in zase zelimo varno in polno zivljenje, najmanj pa zivljenje), visoko zaposlenost (kadar socialna drzava deluje to pomeni, da uspesno vraca ljudi na trg dela in jih je posledicno manj), konkurencno okolje (ucinkovita socialna drzava je konkurencna zato, ker jih po svetu ni veliko – npr. Svica, Irska, Luxemburg, Islandija), prijeten dom (drzava v kateri ni lacnih in prezeblih in kjer vladajo topli medcloveski odnosi je prijetna – v socializmu tega nikoli nismo imeli – ljudje so se locili na kricace in jurisnike in na njihove zrtve, ki so jih obkladali z imeni).

    Priporocam da se prihodnjic zastavi vprasanja o tem, za kaj se liberalci zavzemajo – liberalcem. Kot sem ze nekje objavil – kdor meni, da z branjem neosocialistične propagande lahko razume ekonomijo, kapitalizem in liberalizem, najbrž verjame tudi, da z branjem nacističnih čitank o cionizmu lahko izve vse, kar mora vedeti o Židovstvu.

    Zakaj potrebujemo spremembo? Ze 16 let so stroski socialnih ugodnosti vsako leto visji, socialne ugodnosti pa vse bolj neucinkovite; namesto vedno manj je razrednih bojevnikov vedno vec; podpora tistih, ki jo placujejo pa je prakticno izpuhtela. Delujoca socialna drzava ne more biti vsako leto drazja, ni logicno. Ce deluje, ljudi vraca na trg. Omogoca jim pridobiti nova znanja in sposobnosti. Omogoca jim, da prebrodijo krize in sami poskrbijo zase. Vse to jih spreminja v davkoplacevalce in posledicno je vse cenejsa. Zelo ocitno je, da sedanji model vse drazje socialne drzave ne deluje.

    Komentar od Tomaz Stih | september 3, 2007 | Odgovori

  34. Tomaž, hvala za tvoj prispevek. Končno nekdo, ki se ne ukvarja z lastnim napuhom ampak ideologijo, ki jo zastopa.

    Pri svojem vrednotenju liberalcev nisem izhajal iz tistega, kar je napisano v vaših določilih ampak s terena. Nikoli me ni preveč zanimal papir, ki marsikaj prenese. Zanimali so me ljudje, ki to zagovarjajo.

    Ko sem začel spoznavati liberalizem, mi je bil sprva celo blizu. Vendar, ko sem v nekem časopisu dlje časa spremljal kolumne s stališči najbolj izpostavljeni liberalcev, se mi je liberalizem uprl in popolnoma odtujil. Večinoma je šlo za čisto zlobo do soljudi, ki jim v življenju ni uspelo tako, kot si liberalci predstavljajo uspeh. Podobno se je zgodilo tudi eni osebi, ki je bila celo vaša članica, danes pa se vas izogiba, saj je spoznala kaj pomeni liberalizem v praksi.
    Besno sovraštvo do prejšnjega sistema, levice, delavstva,sindikatov, glorificiranje bogatih ne glede na to kako so prišli do premoženja, prilaščanje državnega proračuna…

    Tudi meni gre v življenju dobro, vendar ne bom nikoli pozabil, da izhajam iz revne družine, kjer je celotno družino prehranjevala mamina plača, medtem, ko je bil oče brezposelen zaradi svojega neobičajnega odnosa do dela. In naj ga zdaj obsojam in govorim, kako je bil zanič? Naj govorim mami, da bi lahko še več zaslužila, če bi se prekvalificirala? NE, tega ne bom nikoli naredil, ker sta bila čudovita starša, kjub temu, da mi recimo nista kupila stanovanja, avta in podobno.

    Večina liberalcev pade na tem izpitu in začne druge ljudi zaničevati in jim ponujati liberalne rešitve kot edino resnico. Vsaka ideologija, ki generalizira, je zanič.

    Ravno tako ne bom nikoli zato, ker gre meni dobro, solil pameti drugim kako naj živijo in tistim, ki dobivajo socialno pomoč govoril, da jih v bistu tudi jaz financiram. Halo? Kdo pa sem jaz? Lahko sicer imam mnenje, ki je tudi negativno, vendar ne bom zato človeka zaničeval ali pisal o tem zlobne kolumne po časopisih.

    Vsak naj živi tako kot mu odgovarja, v okvirjih zakona in to je tista prava svoboda. Država pa naj bo nek korektor družbe, kjer se ne sme zgoditi, da bodo ljudje lačni, ker so se nekje zgubili v sistemu.

    Z državnim proračunom naj razpolagajo tisti, ki so za to izvoljeni na volitvah in ne tisti, ki ga bolj polni. Drugače ni svobode ampak diktatura bogatih, ki že brez tega grozijo, da bodo spremenili državo v svoj servis.

    Vsi smo državljani te države, tudi tisti najbolj leni, ki so liberalcem najhujša kost v grlu. Če je človek len, naj bo, vendar naj prevzame vse posledice, ki iz tega izhajajo. To pa ne pomeni, da mora biti lačen, žejen in brez kakršnekoli strehe nad glavo. Nek civilizacijski minimum preprosto mora biti postavljen.

    Govoriti, da bo liberalizem ustvaril idealno okolje za vse, je enako utopično in za družbo škodljivo kot isto misliti za socializem. Ljudje so zelo nepredvidljivi in ni je ureditve družbe, ki bi ustrezala v celoti.

    Pa če se z menoj ne strinjaš, me prosim ni potrebno takoj metati v komunistični ali socialistični koš, kar se ponavadi zgodi pri drugih liberalcih. Ne izhajam iz ideologij ampak iz lastnega vrednostnega sistema za katerega se zavedam da ni idealen, ker takega pač ni. Vprašanje pa je, če se nek povprečen liberalec tega zaveda. Glede na izkušnje, tudi s tega bloga, bi rekel da misli, da ve vse.

    Komentar od ateistek | september 4, 2007 | Odgovori

  35. “Besno sovraštvo do prejšnjega sistema, levice, delavstva,sindikatov, glorificiranje bogatih ne glede na to kako so prišli do premoženja, prilaščanje državnega proračuna…”

    Drzi, da smo neapologeticni do socializma in njegovih izpostav; ne drzi pa da glorificiramo bogate ne glede na to, kako so prisli do premozenja. Prva tocka nasega programa je pravna drzava, ker razumemo, da brez pravne drzave ne more biti liberalne drzave. Mnogo omejitev v nasi zakonodaji je preventivne narave in so tam samo za to, ker navadni drzavljani nimamo moznosti kurativno uveljavljati pravice v realnem casu.

    Ne glorificiramo najbolj ustvarjalnih delov druzbe; le priznavamo jim tisto, kar jim gre. Da so najbolj zasluzni za naso blaginjo. In zavracamo razredni boj oz. popadljivost proti najbolj ustvarjalnim per se. Oni so drzavljani, kot vsaki drugi. Lahko smo srecni, da jih imamo, saj imamo zaradi njih boljse zdravstvo, solstvo, itn.

    Proracun pa zelimo predvsem omejiti. Zato, da bi vsak clovek lahko razpolagal z vec rezultati svojega dela. To zelimo izvesti na vse mozne nacine: z visanjem vrednosti (rast), z optimizacijo sedanjega poslovanja in tudi z odpravljanjem nekaterih nepotrebnih stroskov.

    Prvo dvoje je politicno vsecno, tretje pa ne; toda brez tega ne gre. V Sloveniji je prisotna neka negativna sintagma, da se “v pridobljene pravice ne posega”, ki vcasih deluje proti druzbi in jo je treba preseci.

    Npr. Desus je v vladi izvedel pokojninsko protireformo in iznicil rezultate odrekanja preteklih let. V preteklosti so tako delovale se mnoge druge interesne skupine. To so danes de-facto “pridobljene pravice”. Toda v pravice, pridobljene na taksen nacin (s politicnim izsiljevanjem) je smiselno poseci.

    “Vsak naj živi tako kot mu odgovarja, v okvirjih zakona in to je tista prava svoboda.”

    Se strinjam. Dodajam, da mora biti ustava razsvetljenska in liberalna, ker je za svobodo pomembno, kaksni ti zakoni so (…tudi Kuba ima zakone).

    “Država pa naj bo nek korektor družbe, kjer se ne sme zgoditi, da bodo ljudje lačni, ker so se nekje zgubili v sistemu.”

    Drzava naj v prvi meri skrbi za okoliscine, ki ljudem omogocajo, da na korekten nacin sami poskrbijo zase. Najboljsi nacin da se to zgodi je dobro delujoc trg temeljnih dobrin – npr. zdravstva, solstva, hrane, stanovanj; ki te dobrine naredi poceni in dostopne.

    To je odklon od sedanjega razmisljanja, ki teh dobrin ne skusa poceniti, ampak se raje osredotoca na to, da jih dobavlja drzava.

    Tipicen primer so stanovanja. Mainstream razmisljanje je, da mora drzava graditi neprofitna stanovanja (z izgubo). Liberalci temu ne nasprotujemo, verjamemo pa, da bi bilo bolje, ce bi drzava vplivala na tiste parametre, ki bi vzpodbudili ponudbo in znizali cene.

    Drzava namrec nikoli ne bo mogla zgraditi dovolj neprofitnih stanovanj, ker nima dovolj denarja (visoke cene so visoke tudi za drzavo) in zato bo lahko poskrbela le za manjsino, hkrati pa bodo visoke cene onemogocale do lastnega doma vecini mladih.

    Liberalne politike imajo za cilj, da bi nam bilo boljse. Le delujejo na drug nacin.

    Vloga drzave kot socialne korekcije pa je sekundarna. Primarni servisi drzave so policija, vojska, sodisca. To se marsikomu zdi kruto, toda brez teh servisev sploh ne bi bilo drzave in posledicno tudi ne sekundarnih servisov (sociala).

    Nekako tako, kot clovek potrebuje za zivljenje jetra, pa ceprav jih ne vidis od zunaj in se ti zdi veliko bolj pomembno, da nima treh nog.

    Kar se tice socialnih servisov sem precej preprican, da do sirokega soglasja lahko pridemo, ce so nasi predlogi usmerjeni k visji ucinkovitosti. Podjetniki niso zveri, ampak zelo angazirani ljudje, ki imajo radi, da stvari delujejo. Treba jim je zagotoviti optimalno delovanje in jih vkljuciti enako, kot vse druge (in ne bolj kot druge oz. kot razredne sovraznike).

    Eden izmed nacinov, da bi jih pridobili je bil enotna davcna stopnja, ki smo jo zavrnili. Ceprav bi povprecno gospodinjstvo obremenila z manj kot 2% visjimi stroski za kratko casovno obdobje nekaj let. Stopnja pa je odvisna od nase skupne porabe – in bi bila, ce bi bili pripravljeni manj porabiti lahko tudi nizja.

    Z enotno davcno stopnjo bi dali vsem drzavljanom sporocilo, da jih obravnavamo enako – nekdanjih ideoloskih delitev ni vec. Ta priloznost sicer se ni zamujena. Morda bi jo veljalo uvesti tako, da bi imele nekatere temeljne dobrine (kjer zakonodaja EU dopusca) davcno olajsavo tudi pri DDV.

    “Z državnim proračunom naj razpolagajo tisti, ki so za to izvoljeni na volitvah in ne tisti, ki ga bolj polni.”

    Mislim, da se tule ne razumemo. Nihce nima nic proti temu. Tisto o cemur se mi pogovarjamo je, kako se ga polni. Ce ga polnimo preko EDS in ce je nizji lahko z njim se vedno razpolagajo tisti, ki so za to izvoljeni.

    Velja nacelo, da je boljsa tista drzava, ki ga polni cimbolj prostovoljno in pri tem obravnava drzavljane po nekih objektivnih merilih cimbolj enakopravno. Slabsa pa tista, ki ga polni prisilno. Tudi prakticni ucinek je boljsi, ce davkoplacevalci davke dojemajo kot pravicne (predvsem tisti, ki jih placujejo: na ucinek ne vpliva to, kako jih dojemajo tisti, ki jih ne placujejo) in slabsi, ce jih dojemajo kot odiranje s strani tiste skupine drzavljanov, ki ima trenutno oblast.

    “Če je človek len, naj bo, vendar naj prevzame vse posledice, ki iz tega izhajajo. To pa ne pomeni, da mora biti lačen, žejen in brez kakršnekoli strehe nad glavo. Nek civilizacijski minimum preprosto mora biti postavljen.”

    Tu bi se enkrat rad izpostavil participacijo VSEH. Civilizacijski mimimum o katerem govoris mora biti spostovan tudi s strani tega cloveka.

    Nesprejemljivo je, da bi ceno za financiranje lenih s svojo svobodo in kvaliteto zivljenja placevali drugi. Tudi ti drugi imajo pravico do nekega korektnega povratnega odnosa s strani tega cloveka.

    Hkrati pa ta clovek odjeda pomoc tistim, ki jo zares potrebujejo.

    Prav si napisal; len clovek mora prevzeti posledice, ki iz tega izhajajo. Ce je lahko clovek len (to ni isto kot, ce je objektivno hendikepiran!) in ima stanovanje, hrano in druge dobrine – bo lena vecina.

    Lenobo je treba preganjati. Kot na trapezu morajo vsi imeti obcutek varnosti, ce jim spodrsne (spodaj jih ujame socialna mreza). Ne smejo pa imeti obcutka brezskrbnosti. To mrezo morajo namrec drzati prav oni. VSI.

    “Govoriti, da bo liberalizem ustvaril idealno okolje za vse, je enako utopično in za družbo škodljivo kot isto misliti za socializem. Ljudje so zelo nepredvidljivi in ni je ureditve družbe, ki bi ustrezala v celoti.”

    Se povsem strinjam in nisem zasledil taksne izjave o liberalizmu. Nasprotno, J. Fest je v svojem kultnem govoru o koncu utopij leta 91 poudaril – es gibt keine liberale Utopie. Liberalizem deluje boljse od drugih oblik; nobena pa ni popolna.

    Verjamem, da se povprecen liberalec enako dobro ali bolje zaveda omejenosti virov od povprecnega socialdemokrata, demokrata ali pripadnika druge politicne miselnosti.

    Komentar od Tomaz Stih | september 4, 2007 | Odgovori

  36. Vprašanje pa je, če se nek povprečen liberalec tega zaveda. Glede na izkušnje, tudi s tega bloga, bi rekel da misli, da ve vse.

    Gotovo s tem nisi mislil mene – ki sem jasno napisal, da nisem liberalec ali libertarec.

    P.s.: Spet delaš tipično napako, ko tistim, ki kaj vejo, ironično očitaš, da vse vejo. Eh.

    ROFL

    Komentar od ervinator | september 4, 2007 | Odgovori

  37. Zdrav kapitalizem??? Najbrž si hotel reči socializem (beri: skupnoskledništvo).

    Komentar od Hopcefizelj | september 9, 2007 | Odgovori

  38. Ateistek, ali si kdaj pomislil, da so nekatera rahlo nestrpna pisanja v Financah zgolj posledica še toliko bolj nestrpenega pisanja tistih ljudi, ki se neupravičeno redijo od denarja nas vseh.

    Poleg tega pa niti tega ne veš, da država vedno tudi pri progresivnih davkih pobere največ od srednjega sloja. Progresivni davki prizadenejo kvečjemu višji srednji sloj, najbogatejših pa ne.

    Ali si kdaj pomislil, da sindikati zlorabljajo svojo priviligiranost, ki jo imajo v Sloveniji? Sindikati naj se v svojih podjetjih borijo za čim večje ugodnosti delavcev, ne pa, da preko države potem silijo vse, da delajo po njihovo.

    Komentar od Alter | oktober 27, 2007 | Odgovori

  39. ——-Ateistek, ali si kdaj pomislil, da so nekatera rahlo nestrpna pisanja v Financah zgolj posledica še toliko bolj nestrpenega pisanja tistih ljudi, ki se neupravičeno redijo od denarja nas vseh.——–

    Ne gre za nestrpen odgovor na nestrpnost ampak za diktat neoliberalnega ideološkega obrazca, ki ima v prav vsakem okolju enake sovražnike.

    ———-Poleg tega pa niti tega ne veš, da država vedno tudi pri progresivnih davkih pobere največ od srednjega sloja. Progresivni davki prizadenejo kvečjemu višji srednji sloj, najbogatejših pa ne.——–

    Liberalizem se zavzema za to, da so najbogatejši sloji, ki se jih smatra kot gonilo napredka, čim bolj razbremenjeni davkov.

    ———–Ali si kdaj pomislil, da sindikati zlorabljajo svojo priviligiranost, ki jo imajo v Sloveniji? Sindikati naj se v svojih podjetjih borijo za čim večje ugodnosti delavcev, ne pa, da preko države potem silijo vse, da delajo po njihovo.————–

    Ali si ti kdaj pomislil, da so sindikati produkt PROSTOVOLJNEGA članstva delavcev, ki jih tudi PROSTOVOLJNO financirajo? Zato mi ne bo nikoli jasno zakaj se vsak liberalec, ki ima pet minut časa vtika v popolnoma legitimne sindikate. To, za kar se sindikati borijo je stvar delavcev in vodstva sindikatov in ne nekih zunanjih opazovalcev. Vodstvo sindikata ima vso legitimno pravico boriti se za pravice delavstva tako kot mislijo njihovi PROSTOVOLJNI člani, pa tudi, če se tebi to ne zdi prav. Včlani se v sindikat in jih začni spreminjati. Imaš vse možnosti.

    Komentar od ateistek | oktober 28, 2007 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: