ateistek

Locarno, dolina Maggia in alpska jezera

Včerajšnji dan sem večinoma preživel v Švici. Z družbo sem se odpravil proti dolini Maggia v smeri mesta Peccia, mimo Locarna, cilj pa je bil obiskati čim več gorskih jezer, ki so tukaj dokaj pogosta.

Cesta se kmalu precej zoži in začne strmo dvigovat tako, da je srečanje z nasproti vozečim vozilom lahko precej zoprna stvar. Avto smo pustili v idilični vasici Fusio (1278 m) in jo peš mahnili do prvega jezera Lago del Sambuco. Lepa pokrajnina je nudila zrele borovnice, brusnice, maline in gozdne jagode, tako, da smo potrebovali precej več časa kot je pisalo na orientirnih tablah, saj smo se kar naprej ustavljali in jedli mikavne gozdne sadeže. Čudno, da je bilo tega toliko, saj je bilo tudi turistov precej. Očitno tega ne obirajo. Smo že začeli razmišljati in se hecati, če mogoče ni kje v bližini kak jedrski reaktor:)

Kmalu se je pred nami odprl prizor zajezenega jezera. Na eni strani jezu jezero, na drugem pa prepad, kjer so ptice jadrale na vzgonskem vetru. Z gora so se v soncu svetlikali slapovi, ki so strmo padali v jezero. Prevladovali so macesni, ki so se z dvigovanjem terena vse bolj redčili, dokler ni ostala le še nizka trava in posamezno nizko, cvetoče rastlinstvo. Kot pokrajina v reklami za Ricolo:)

Medtem, ko smo z avtom pridobivali na višini, smo se peljali mimo večih prekrasnih jezer. Ob vsakem smo postali za nekaj časa in si ogledali okolico. Še nikjer nisem videl toliko kremena na kupu, ki je od daleč zgledal kot zaplate snega. Ko smo se dvignili do zadjega jezera Lago del Naret (2350 metrov), se je končala asfaltirana cesta. Tam nas je zopet pričakal jez. Opaziti se je dalo tudi nekaj kampistov, ki so ribarili.

Peš smo se podali do okoli 25oo visoko, kjer se nam je odprl pogled na vzhodno stran. Zrak je bil prijetno svež, okoli 15 stopinj. Izmenjavala sta se obdobja sončnega in oblačnega vremena. Srečali smo nekaj Američanov drugače pa je bilo ljudi malo.

Še nekaj časa smo se predajali visokogorskem ambientu, namakali roke v mrzlem jezeru (mraz vode je zelo hitro segel do kosti) ter globoko vdihovali gorski zrak. Počasi smo se vrnili do vasico Fusio, lačni in prijetno utrujeni. Meniji so bili po 21 evrov, tako da smo se hitro premislili in raje zavili v trgovino ter si kupili kaj cenejšega za pod zob. Na eni izmed hiš smo opazili označbo višine, kjer je pisalo, da je do tja, torej 5 metrov visoko, leta 1951, segal sneg. Uau! Niti pomisliti si ne upam, kako je bilo živeti v takih pogojih.

Proti večeru smo se začeli vračati. Našo pozornost so zbudili posamezniki, ki so se kopali v reki Maggio. Ker ne pričakuješ ravno, da se kdo kopa v alpski reki, smo se ustavili z namenom preveriti, če bi se lahko tudi mi kaj namočili. Reka ima zelo zanimivo korito. Polno različno velikega kamenja, globokih razjed in sten neverjetnih oblik in okrasitev, ki so zaradi nizkega vodostaja gledali iz vode. Bili so zelo topli od popoldaneskega sonca. Voda je imela okoli 20 stopinj ali celo še kaj več, tako da ni bilo težko skočiti vanjo. Prava osvežitev.

Mesto Locarno, kot zadnji postanek, je bolj spominjalo na mesto nekje ob morju. Povsod so rasle palme, veliko je bilo urejenih parkov, ljudje so posedali po lokalih in ob obali ter kramljali. Prevladovala je italijanščina, saj mesto spada v italijanski kanton Ticino. Tu in tam je zasmrdelo po cigarah, saj ljudje tam, kot kaže, bolj kadijo le te kot klasične cigarete. Jedli smo zelo okusno večerjo. Cene so seveda precej visoke. Za nas. Za domačine niti ni tako zelo drago, če upoštevam dejstvo, da je v Švici povprečje plač okoli 3000 evrov. Lepo urejene izložbe, stavbe, kjer ni nikjer zaslediti starih, oguljenih fasad, kot recimo pri nas, kažejo, da je nekaj resnice na tem, da je Švica država z visokim standardom. V času našega obiska so se pripravljali na filmski festival.

Pot nas je na koncu peljala nazaj v Italijo, ob jezeru Lago di Maggiore v Caldrizzato, kjer sem bival.

borovnica brezno z vodno kotanjo brusnice cvetoče rastline dolina gozdna jagoda hiške jez lago del sambuco maline mravljišče

Advertisements

julij 29, 2007 - Posted by | Hribolazenje

1 komentar »

  1. […] Milano in Ascona Filed under: Potovanja — ateistek @ 5:26 pm  Čez vikend sem se potepal po Milanu, po mestih ob jezeru Lago di Maggiore in po Luganu o katerem sem pisal že lansko leto. […]

    Pingback od Milano in Ascona « ateistek | maj 27, 2008 | Odgovori


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: